Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radi bi samo normalno delali

02.02.2021

Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.

Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja. Opozarjajo na nelogičnost ukrepov

Uspešen cvetličar Marjan Planinšek je septembra s poslovnim partnerjem prevzel propadlo verigo Gardenia, s čimer je zaposlil 15 delavcev in bistveno dvignil promet. Zaradi tega ob omejitvenih ukrepih ni upravičen do povrnitve izplačila plač za čakanje na delo ne do povrnitve fiksnih stroškov.

"Z razširjenim poslovanjem smo začeli septembra, v začetku novembra pa se je zgodilo zaprtje. Rezerv nismo imeli. Pomembno se mi je zdelo, da ljudem, ki so zaradi prvega vala pristali na Zavodu za zaposlovanje, omogočimo nadaljnje delo in razvoj stroke. Verjetno bi bilo čepenje v kotu res boljše, a mislim, da se noben podjetnik, ki je uspel, ki zaposluje delavcev, ne more privoščiti stopicanja na mestu in čakanja, kako se bo samo odvilo nekaj namesto samega sebe."

Cvetličji se čutijo neenakovredno obravnavane v primerjavi z ostalimi ponudniki cvetja: "Kmetijske zadruge, supermarketi, bencinske črpalke, vsi lahko cvetje prodajajo, cvetličarnam pa je to onemogočeno. Čeprav ne vidim, kaj je bolj nevarno za zdravje ljudi, kot gneča na bencinskem servisu ali v trgovini z živili, ko kupujejo cvetje."

Planinšek ne razume, kako je pri trgovcih z živili v nakupovalnih centrih v gneči mogoče kupiti cvetje, v cvetličarnah, ki so praktično v istem prostoru, pa ne.

"Država lokalnim podjetjem, malim trgovcem, malim podjetnikom ne dovoli prodajati svojih proizvodov, te iste produkte pa omogoča prodajati tujim korporacijam, ki pri nas prodajajo živila in vse ostale stvari zraven. Tukaj bodo zmagovalci trgovske verige, ki v neomejenih količinah prodajajo vse, kar drugje ni mogoče kupiti."

Cvetličarji bi radi imeli jasna pravila, da bi vedeli, da nečesa ne smejo delati zato, ker ima to neko jasno razlago, ne pa zato, ker se je tega nekdo spomnil. Jasno razlago pogrešajo tudi kozmetičarke, ki so se včeraj obrnile na ustavno sodišče. Ne razumejo, zakaj ne smejo izvajati storitev, če izpolnjujejo vse higienske standarde, uporabljajo vizirje, zaščitna očala, rokavice in maske.

Olena Konoval je svoj salon zaprla prvega februarja. Za svojo zaposleno delavko je z zamikom treh mesecev prejemala 208 evrov subvencije za zaposlitev za mlade, zaradi česar ni bila upravičena do nobene druge pomoči zaradi trenutne situacije. "Kar sem imela prihranjeno, da sem lahko sama vzdrževala podjetje brez prihodkov, je pošlo in zdaj sem lahko zaprla."

Do povračil ni upravičena tudi lastnica frizersko-kozmetičnega salona, saj je zaposlila frizerko in ob drugem valu povečala svoje poslovanje: "Ko smo maja odprli salone, je bila norišnica." Ob drugem valu je bila prisiljena salon zapreti: "Zdaj imam pa še težave z odpovedjo pogodbe z lastnikom prostora, pa ostane roba, ne moreš je vrniti nazaj, ne moreš je prodati. Ostalo mi bo še štiri leta kredita, ker sem pred štirimi leti vzela kredit, da sem vse to vložila. Ne vidim izhoda. Jaz sem tudi proti delu na črno, ampak naj mi nekdo pove, kako ne. Nič pomoči nisem dobila od države. Kaj naj zdaj naredim?"

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pravi, da si želijo enakopravno obravnavo, saj veliki sistemi delujejo na polno, majhni podjetniki pa so omejeni:

"Gostinstvo, turizem, kozmetični saloni, cvetličarne, fotografi, avtopralnice so za pravne osebe odprte, za fizične zaprte. Po drugi strani je vlada dovolila prodajo spodnjega perila, nogavic v velikih trgovinah z živili."

Številni obrtniki in majhni podjetniki so na robu preživetja in tudi pri njih prihaja do velikih duševnih stisk. Meh pravi, da je to, kaj se dogaja s podjetniki, povezano tudi z zaposlenimi: "Mi želimo tudi v bodoče, ko bomo izšli iz te krize, da se ne bomo pogovarjali o minimalnih plačah, ampak dostojnih plačah, dostojnem življenju tudi naših zaposlenih. Dober, dobro plačan delavec, je lojalen in se lahko nanj zaneseš."


Vroči mikrofon

1275 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Radi bi samo normalno delali

02.02.2021

Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.

Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja. Opozarjajo na nelogičnost ukrepov

Uspešen cvetličar Marjan Planinšek je septembra s poslovnim partnerjem prevzel propadlo verigo Gardenia, s čimer je zaposlil 15 delavcev in bistveno dvignil promet. Zaradi tega ob omejitvenih ukrepih ni upravičen do povrnitve izplačila plač za čakanje na delo ne do povrnitve fiksnih stroškov.

"Z razširjenim poslovanjem smo začeli septembra, v začetku novembra pa se je zgodilo zaprtje. Rezerv nismo imeli. Pomembno se mi je zdelo, da ljudem, ki so zaradi prvega vala pristali na Zavodu za zaposlovanje, omogočimo nadaljnje delo in razvoj stroke. Verjetno bi bilo čepenje v kotu res boljše, a mislim, da se noben podjetnik, ki je uspel, ki zaposluje delavcev, ne more privoščiti stopicanja na mestu in čakanja, kako se bo samo odvilo nekaj namesto samega sebe."

Cvetličji se čutijo neenakovredno obravnavane v primerjavi z ostalimi ponudniki cvetja: "Kmetijske zadruge, supermarketi, bencinske črpalke, vsi lahko cvetje prodajajo, cvetličarnam pa je to onemogočeno. Čeprav ne vidim, kaj je bolj nevarno za zdravje ljudi, kot gneča na bencinskem servisu ali v trgovini z živili, ko kupujejo cvetje."

Planinšek ne razume, kako je pri trgovcih z živili v nakupovalnih centrih v gneči mogoče kupiti cvetje, v cvetličarnah, ki so praktično v istem prostoru, pa ne.

"Država lokalnim podjetjem, malim trgovcem, malim podjetnikom ne dovoli prodajati svojih proizvodov, te iste produkte pa omogoča prodajati tujim korporacijam, ki pri nas prodajajo živila in vse ostale stvari zraven. Tukaj bodo zmagovalci trgovske verige, ki v neomejenih količinah prodajajo vse, kar drugje ni mogoče kupiti."

Cvetličarji bi radi imeli jasna pravila, da bi vedeli, da nečesa ne smejo delati zato, ker ima to neko jasno razlago, ne pa zato, ker se je tega nekdo spomnil. Jasno razlago pogrešajo tudi kozmetičarke, ki so se včeraj obrnile na ustavno sodišče. Ne razumejo, zakaj ne smejo izvajati storitev, če izpolnjujejo vse higienske standarde, uporabljajo vizirje, zaščitna očala, rokavice in maske.

Olena Konoval je svoj salon zaprla prvega februarja. Za svojo zaposleno delavko je z zamikom treh mesecev prejemala 208 evrov subvencije za zaposlitev za mlade, zaradi česar ni bila upravičena do nobene druge pomoči zaradi trenutne situacije. "Kar sem imela prihranjeno, da sem lahko sama vzdrževala podjetje brez prihodkov, je pošlo in zdaj sem lahko zaprla."

Do povračil ni upravičena tudi lastnica frizersko-kozmetičnega salona, saj je zaposlila frizerko in ob drugem valu povečala svoje poslovanje: "Ko smo maja odprli salone, je bila norišnica." Ob drugem valu je bila prisiljena salon zapreti: "Zdaj imam pa še težave z odpovedjo pogodbe z lastnikom prostora, pa ostane roba, ne moreš je vrniti nazaj, ne moreš je prodati. Ostalo mi bo še štiri leta kredita, ker sem pred štirimi leti vzela kredit, da sem vse to vložila. Ne vidim izhoda. Jaz sem tudi proti delu na črno, ampak naj mi nekdo pove, kako ne. Nič pomoči nisem dobila od države. Kaj naj zdaj naredim?"

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pravi, da si želijo enakopravno obravnavo, saj veliki sistemi delujejo na polno, majhni podjetniki pa so omejeni:

"Gostinstvo, turizem, kozmetični saloni, cvetličarne, fotografi, avtopralnice so za pravne osebe odprte, za fizične zaprte. Po drugi strani je vlada dovolila prodajo spodnjega perila, nogavic v velikih trgovinah z živili."

Številni obrtniki in majhni podjetniki so na robu preživetja in tudi pri njih prihaja do velikih duševnih stisk. Meh pravi, da je to, kaj se dogaja s podjetniki, povezano tudi z zaposlenimi: "Mi želimo tudi v bodoče, ko bomo izšli iz te krize, da se ne bomo pogovarjali o minimalnih plačah, ampak dostojnih plačah, dostojnem življenju tudi naših zaposlenih. Dober, dobro plačan delavec, je lojalen in se lahko nanj zaneseš."


07.01.2020

Bo tudi naše zdravje “v akciji”?

Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je kritični opazovalec slovenskega prehranskega trga. Že dolgo opozarja, da nekritično kupujemo hrano s kakovostnega dna, edina zahteva potrošnika je ceneje, v akciji, s popustom. Kakšno hrano uvažamo, kaj se znajde na policah, v kakšni kondiciji je slovensko kmetijstvo, bomo zaradi slabe hrane v prihodnje manj zdravi? Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo


10.12.2019

Za neuspeh in težave si kriv sam!

Družba, v kateri živimo, zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike. Ali družba s svojimi zahtevami vpliva tudi na porast duševnih motenj? Opozarjamo tudi na podcenjevanje stresa, iščemo razloge, ki peljejo v izgorelost, anksioznost in depresijo ter predstavljamo orodja, ki lajšajo pot iz primeža teh težav. Danila Hradil Kuplen gosti psihologinjo Evo Boštjančič, ustanoviteljico društva DAM Emanuelo Malačič Kladnik, učiteljico joge Tino Košir ter psihiatre in psihoterapevte Mojco Zvezdano Dernovšek, Boruta Škodlarja in Mirana Možino.


03.12.2019

100 let ljubljanske univerze

Na današnji dan pred sto leti ni bil torek, ampak sreda. 9.00 dopoldne, v zbornični dvorani Deželnega dvorca so se gnetli študentje in ko je za kateder stopil predavatelj, tedaj 29-leten Fran Ramovš, je zavladala tišina. Ta trenutek oziroma ta dan uradno štejemo za začetek Univerze v Ljubljani. Po sto letih obstoja pa se je univerza znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja o svoji vlogi v družbi. Po eni strani se lahko pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa se spopada z notranjimi aferami. O začetkih ljubljanske univerze, njeni stoletni poti in pogledu v prihodnost pa v današnjem Vročem mikrofonu, ki sta ga pripravila Gašper Andrinek in Maja Ratej.


26.11.2019

Pogovor z ministrom za okolje in prostor Simonom Zajcem

Kanalizacijski vod čez vodovarstveno območje, kopičenje in sežiganje odpadkov, podnebna kriza in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, poplave, fracking, pomanjkanje stanovanj … Vprašanj za ministra za okolje in prostor ni zmanjkalo. Simon Zajc je bil sogovornik pred vročim mikrofonom.


19.11.2019

Da bi bilo več tort kot tožb

November, kolikor ga je še ostalo, bo v Sloveniji zelo medijsko obarvan. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, namenjen je novinarjem, medijskim ustvarjalcem, strokovnjakom in širši javnosti, konec naslednjega tedna bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo. V okviru medija Pod črto pa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov odgovarja Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto.


12.11.2019

Prazni nosilci podatkov – milijoni v nič?

Pri nakupu mobilnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. To nadomestilo zadnjih deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Za zbiranje in razdeljevanje tako zbranih nadomestil bo odslej skrbela kolektivna organizacija Kopriva, ki je julija letos pridobila dovoljenje za upravljanje te pravice. Kako se bo z zbranimi nadomestili upravljalo v prihodnosti in kam so izpuhtela sredstva za ustvarjalce, ki naj bi v zadnjih desetih letih presegla 10 milijonov evrov?


05.11.2019

Berlinski zid: kaj smo se naučili in kaj pozabili

Anja Hlača Ferjančič in Tadej Košmrlj sta v slabih 30 minut ujela nekaj več kot 30 let berlinske zgodovine. Z berlinskim zidom so povezane številne usode, čez noč je ločil družine in presekal povezave, v svoji nesmiselnosti pa je vztrajal kar 28 let, vse do 9. novembra 1989 Kaj odmeva 30 let po njegovem padcu, kako združeno mesto gradi svojo identiteto?


29.10.2019

Hitra moda = velika okoljska škoda

Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil


22.10.2019

Varstvo pred upravniki?

Eden od ciljev predloga novega stanovanjskega zakona, ki je prejšnji teden prišel v javno obravnavo, se glasi: varstvo etažnih lastnikov pred upravniki. Po predlogu bi upravnikom večstanovanjskih stavb prenehale pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki bi jih nadomestili petletni mandati. Upravniki bi bili vpisani v javni register. Bi se jih po novem dalo lažje ali težje zamenjati? Če bi zakon stopil v veljavo, koliko upravnikov bi izpolnjevalo njegove kriterije? Zakaj zakon ne predvideva zavarovanja poklicne odgovornosti upravnika? Ali se bodo zaradi zakona podražile upravniške storitve? V Vročem mikrofonu bomo soočili tri strani: etažne lastnike, upravnike in državo. Maji Derčar so se v studiu pridružili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič in predstavnik Združenja etažnih lastnikov Slovenije Iko Mayr. foto: Pixabay.com


15.10.2019

Najprej skoči, potem reci hop

Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC


08.10.2019

O posplošeni, dejanski in pravi vrednosti nepremičnin

Kaj se premika na slovenskem nepremičninskem trgu? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Res veste, koliko je vredna vaša hiša in zakaj je sorodnikovo stanovanje v mestu veliko dražje? Kaj v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin vas zanima, skrbi? Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS.


01.10.2019

Najprej pogledati skozi okno in šele nato reči, kakšno je vreme

Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.


24.09.2019

Je prihodnost politične Evrope zelena?

Enega največjih uspehov je na letošnjih evropskih volitvah dosegla poslanska skupina Zelenih. Svoj položaj je izboljšala za 24 poslanskih mandatov glede na prejšnje volitve. Kaj je bilo ključno pri tem, da so se Zeleni povzpeli na četrto mesto v Evropskem parlamentu, zakaj jim v vzhodni Evropi še vedno ne uspeva in kaj bo z njimi po brexitu? Sogovorniki: Ska Keller, Magid, Molly Scott Cato, Terry Reintke, Mikulaš Peksa in Luka Robida.


17.09.2019

Dolga zgodba o kratkih sporočilih

Ali želite, da vam pošiljamo sms sporočila? Na to vprašanje je naš poslušalec ob vpisovanju v knjižnico odgovoril pritrdilno. Čez nekaj časa je dobil račun svojega operaterja, na katerem je opazil, da je podjetje 7S izvedlo storitev za 15 centov. Ker je bil naveden tudi datum storitve, je pobrskal po telefonu in opazil, da je takrat dobil sporočilo s številke 3939, v katerem ga knjižnica obvešča, da mu kmalu poteče rok izposoje za knjige. Hkrati je opazil, da je z iste številke pred dvema mesecema dobil tudi obvestilo o pregledu pri specialistu, a za to obvestilo ni plačal. Za kakšno pošiljanje sporočil gre, je zanimalo poslušalca, ki se ni spomnil, da bi ga v knjižnici ob vpisu kdo opozoril, da je storitev obveščanja s sms-ji plačljiva … Razmišljal je še, kako so zaščiteni njegovi osebni podatki, do katerih imata očitno dostop tudi posrednik, operater … in morda še kdo …


10.09.2019

V ozadju dodatka za delovno aktivnost je ideja o zaslužnih in nezaslužnih revnih

Uvedba dodatka za delovno aktivnost leta 2012 naj bi motivirala iskalce zaposlitve. Koliko ljudi bo načrtovana ukinitev dodatka za delovno aktivnost potisnila še globlje v revščino in socialno izključenost? Koliko bo med njimi enostarševskih družin? So za prejemnike denarne socialne pomoči, ki so več let izključeni s trga dela, na mizi sploh kakšne alternative? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo pred razpravo o noveli zakona o socialno-varstvenih prejemkih v parlamentarnem odboru zastavili Valentini Vehovar s pristojnega ministrstva.


03.09.2019

Ključna ni količina napisanih nalog, ampak sta razumevanje in utrjevanje znanja

Snovi pri predmetih v osnovni šoli je prevec, še posebno matematike v prvem triletju, je prepricana Alenka Knez, inženirka strojništva in upokojena uciteljica strokovnih predmetov na trboveljski srednji tehniški šoli. Razlaga je za otroke prevec abstraktna, ne zajema življenjskih izkušenj, premalo je utrjevanja in premalo ustrezne motivacije, ugotavlja. Na portalu S.O.S. šola, ki ga je ustanovila, pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki, staršem pa svetuje, kako lahko tudi sami naredijo korak v pravo smer.


27.08.2019

Kaj danes gradimo in kako to vpliva na življenje v naših mestih

Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju? Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin Foto: Bobo


20.08.2019

Mediji so zakon

Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji? 


13.08.2019

Algoritmi, roboti in Greta Thunberg

Izgorelost, ekologija, algoritmi. Sodobni človek ima veliko razlogov za zaskrbljenost. Kako se lahko rešimo, zakaj je vredno ohraniti upanje, komu sploh še verjeti? O sedanjosti in prihodnosti so na Valu 202 v preteklih mesecih razmišljali tudi filozofinja Renata Salecl, robotičarka Maša Jazbec in filozof Slavoj Žižek. Strnili smo povzetke njihovih misli. Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek


06.08.2019

Denarna pomoč ni dovolj, poskrbeti je treba, da pride na pravi naslov

Gospodarsko razvite države sveta, tudi Slovenija, veliko sredstev namenjajo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. Z denarjem skušajo pomagati revnim državam. Sicer plemenita dejanja pa so v praksi vse prevečkrat podrejena netransparentni porabi sredstev. Kako spremeniti nespodbudne trende, so razpravljali na mednarodni konferenci Eurodad, ki je junija potekala v Ljubljani. Ko govorimo o pomoči iz majhnih držav, kot je Slovenija, vse prevečkrat prevlada občutek, da je denar, namenjen državam v razvoju, le kapljica v morje.


Stran 20 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov