Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.

Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja. Opozarjajo na nelogičnost ukrepov

Uspešen cvetličar Marjan Planinšek je septembra s poslovnim partnerjem prevzel propadlo verigo Gardenia, s čimer je zaposlil 15 delavcev in bistveno dvignil promet. Zaradi tega ob omejitvenih ukrepih ni upravičen do povrnitve izplačila plač za čakanje na delo ne do povrnitve fiksnih stroškov.

"Z razširjenim poslovanjem smo začeli septembra, v začetku novembra pa se je zgodilo zaprtje. Rezerv nismo imeli. Pomembno se mi je zdelo, da ljudem, ki so zaradi prvega vala pristali na Zavodu za zaposlovanje, omogočimo nadaljnje delo in razvoj stroke. Verjetno bi bilo čepenje v kotu res boljše, a mislim, da se noben podjetnik, ki je uspel, ki zaposluje delavcev, ne more privoščiti stopicanja na mestu in čakanja, kako se bo samo odvilo nekaj namesto samega sebe."

Cvetličji se čutijo neenakovredno obravnavane v primerjavi z ostalimi ponudniki cvetja: "Kmetijske zadruge, supermarketi, bencinske črpalke, vsi lahko cvetje prodajajo, cvetličarnam pa je to onemogočeno. Čeprav ne vidim, kaj je bolj nevarno za zdravje ljudi, kot gneča na bencinskem servisu ali v trgovini z živili, ko kupujejo cvetje."

Planinšek ne razume, kako je pri trgovcih z živili v nakupovalnih centrih v gneči mogoče kupiti cvetje, v cvetličarnah, ki so praktično v istem prostoru, pa ne.

"Država lokalnim podjetjem, malim trgovcem, malim podjetnikom ne dovoli prodajati svojih proizvodov, te iste produkte pa omogoča prodajati tujim korporacijam, ki pri nas prodajajo živila in vse ostale stvari zraven. Tukaj bodo zmagovalci trgovske verige, ki v neomejenih količinah prodajajo vse, kar drugje ni mogoče kupiti."

Cvetličarji bi radi imeli jasna pravila, da bi vedeli, da nečesa ne smejo delati zato, ker ima to neko jasno razlago, ne pa zato, ker se je tega nekdo spomnil. Jasno razlago pogrešajo tudi kozmetičarke, ki so se včeraj obrnile na ustavno sodišče. Ne razumejo, zakaj ne smejo izvajati storitev, če izpolnjujejo vse higienske standarde, uporabljajo vizirje, zaščitna očala, rokavice in maske.

Olena Konoval je svoj salon zaprla prvega februarja. Za svojo zaposleno delavko je z zamikom treh mesecev prejemala 208 evrov subvencije za zaposlitev za mlade, zaradi česar ni bila upravičena do nobene druge pomoči zaradi trenutne situacije. "Kar sem imela prihranjeno, da sem lahko sama vzdrževala podjetje brez prihodkov, je pošlo in zdaj sem lahko zaprla."

Do povračil ni upravičena tudi lastnica frizersko-kozmetičnega salona, saj je zaposlila frizerko in ob drugem valu povečala svoje poslovanje: "Ko smo maja odprli salone, je bila norišnica." Ob drugem valu je bila prisiljena salon zapreti: "Zdaj imam pa še težave z odpovedjo pogodbe z lastnikom prostora, pa ostane roba, ne moreš je vrniti nazaj, ne moreš je prodati. Ostalo mi bo še štiri leta kredita, ker sem pred štirimi leti vzela kredit, da sem vse to vložila. Ne vidim izhoda. Jaz sem tudi proti delu na črno, ampak naj mi nekdo pove, kako ne. Nič pomoči nisem dobila od države. Kaj naj zdaj naredim?"

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pravi, da si želijo enakopravno obravnavo, saj veliki sistemi delujejo na polno, majhni podjetniki pa so omejeni:

"Gostinstvo, turizem, kozmetični saloni, cvetličarne, fotografi, avtopralnice so za pravne osebe odprte, za fizične zaprte. Po drugi strani je vlada dovolila prodajo spodnjega perila, nogavic v velikih trgovinah z živili."

Številni obrtniki in majhni podjetniki so na robu preživetja in tudi pri njih prihaja do velikih duševnih stisk. Meh pravi, da je to, kaj se dogaja s podjetniki, povezano tudi z zaposlenimi: "Mi želimo tudi v bodoče, ko bomo izšli iz te krize, da se ne bomo pogovarjali o minimalnih plačah, ampak dostojnih plačah, dostojnem življenju tudi naših zaposlenih. Dober, dobro plačan delavec, je lojalen in se lahko nanj zaneseš."