Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja. Opozarjajo na nelogičnost ukrepov
Uspešen cvetličar Marjan Planinšek je septembra s poslovnim partnerjem prevzel propadlo verigo Gardenia, s čimer je zaposlil 15 delavcev in bistveno dvignil promet. Zaradi tega ob omejitvenih ukrepih ni upravičen do povrnitve izplačila plač za čakanje na delo ne do povrnitve fiksnih stroškov.
"Z razširjenim poslovanjem smo začeli septembra, v začetku novembra pa se je zgodilo zaprtje. Rezerv nismo imeli. Pomembno se mi je zdelo, da ljudem, ki so zaradi prvega vala pristali na Zavodu za zaposlovanje, omogočimo nadaljnje delo in razvoj stroke. Verjetno bi bilo čepenje v kotu res boljše, a mislim, da se noben podjetnik, ki je uspel, ki zaposluje delavcev, ne more privoščiti stopicanja na mestu in čakanja, kako se bo samo odvilo nekaj namesto samega sebe."
Cvetličji se čutijo neenakovredno obravnavane v primerjavi z ostalimi ponudniki cvetja: "Kmetijske zadruge, supermarketi, bencinske črpalke, vsi lahko cvetje prodajajo, cvetličarnam pa je to onemogočeno. Čeprav ne vidim, kaj je bolj nevarno za zdravje ljudi, kot gneča na bencinskem servisu ali v trgovini z živili, ko kupujejo cvetje."
Planinšek ne razume, kako je pri trgovcih z živili v nakupovalnih centrih v gneči mogoče kupiti cvetje, v cvetličarnah, ki so praktično v istem prostoru, pa ne.
"Država lokalnim podjetjem, malim trgovcem, malim podjetnikom ne dovoli prodajati svojih proizvodov, te iste produkte pa omogoča prodajati tujim korporacijam, ki pri nas prodajajo živila in vse ostale stvari zraven. Tukaj bodo zmagovalci trgovske verige, ki v neomejenih količinah prodajajo vse, kar drugje ni mogoče kupiti."
Cvetličarji bi radi imeli jasna pravila, da bi vedeli, da nečesa ne smejo delati zato, ker ima to neko jasno razlago, ne pa zato, ker se je tega nekdo spomnil. Jasno razlago pogrešajo tudi kozmetičarke, ki so se včeraj obrnile na ustavno sodišče. Ne razumejo, zakaj ne smejo izvajati storitev, če izpolnjujejo vse higienske standarde, uporabljajo vizirje, zaščitna očala, rokavice in maske.
Olena Konoval je svoj salon zaprla prvega februarja. Za svojo zaposleno delavko je z zamikom treh mesecev prejemala 208 evrov subvencije za zaposlitev za mlade, zaradi česar ni bila upravičena do nobene druge pomoči zaradi trenutne situacije. "Kar sem imela prihranjeno, da sem lahko sama vzdrževala podjetje brez prihodkov, je pošlo in zdaj sem lahko zaprla."
Do povračil ni upravičena tudi lastnica frizersko-kozmetičnega salona, saj je zaposlila frizerko in ob drugem valu povečala svoje poslovanje: "Ko smo maja odprli salone, je bila norišnica." Ob drugem valu je bila prisiljena salon zapreti: "Zdaj imam pa še težave z odpovedjo pogodbe z lastnikom prostora, pa ostane roba, ne moreš je vrniti nazaj, ne moreš je prodati. Ostalo mi bo še štiri leta kredita, ker sem pred štirimi leti vzela kredit, da sem vse to vložila. Ne vidim izhoda. Jaz sem tudi proti delu na črno, ampak naj mi nekdo pove, kako ne. Nič pomoči nisem dobila od države. Kaj naj zdaj naredim?"
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pravi, da si želijo enakopravno obravnavo, saj veliki sistemi delujejo na polno, majhni podjetniki pa so omejeni:
"Gostinstvo, turizem, kozmetični saloni, cvetličarne, fotografi, avtopralnice so za pravne osebe odprte, za fizične zaprte. Po drugi strani je vlada dovolila prodajo spodnjega perila, nogavic v velikih trgovinah z živili."
Številni obrtniki in majhni podjetniki so na robu preživetja in tudi pri njih prihaja do velikih duševnih stisk. Meh pravi, da je to, kaj se dogaja s podjetniki, povezano tudi z zaposlenimi: "Mi želimo tudi v bodoče, ko bomo izšli iz te krize, da se ne bomo pogovarjali o minimalnih plačah, ampak dostojnih plačah, dostojnem življenju tudi naših zaposlenih. Dober, dobro plačan delavec, je lojalen in se lahko nanj zaneseš."
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja. Opozarjajo na nelogičnost ukrepov
Uspešen cvetličar Marjan Planinšek je septembra s poslovnim partnerjem prevzel propadlo verigo Gardenia, s čimer je zaposlil 15 delavcev in bistveno dvignil promet. Zaradi tega ob omejitvenih ukrepih ni upravičen do povrnitve izplačila plač za čakanje na delo ne do povrnitve fiksnih stroškov.
"Z razširjenim poslovanjem smo začeli septembra, v začetku novembra pa se je zgodilo zaprtje. Rezerv nismo imeli. Pomembno se mi je zdelo, da ljudem, ki so zaradi prvega vala pristali na Zavodu za zaposlovanje, omogočimo nadaljnje delo in razvoj stroke. Verjetno bi bilo čepenje v kotu res boljše, a mislim, da se noben podjetnik, ki je uspel, ki zaposluje delavcev, ne more privoščiti stopicanja na mestu in čakanja, kako se bo samo odvilo nekaj namesto samega sebe."
Cvetličji se čutijo neenakovredno obravnavane v primerjavi z ostalimi ponudniki cvetja: "Kmetijske zadruge, supermarketi, bencinske črpalke, vsi lahko cvetje prodajajo, cvetličarnam pa je to onemogočeno. Čeprav ne vidim, kaj je bolj nevarno za zdravje ljudi, kot gneča na bencinskem servisu ali v trgovini z živili, ko kupujejo cvetje."
Planinšek ne razume, kako je pri trgovcih z živili v nakupovalnih centrih v gneči mogoče kupiti cvetje, v cvetličarnah, ki so praktično v istem prostoru, pa ne.
"Država lokalnim podjetjem, malim trgovcem, malim podjetnikom ne dovoli prodajati svojih proizvodov, te iste produkte pa omogoča prodajati tujim korporacijam, ki pri nas prodajajo živila in vse ostale stvari zraven. Tukaj bodo zmagovalci trgovske verige, ki v neomejenih količinah prodajajo vse, kar drugje ni mogoče kupiti."
Cvetličarji bi radi imeli jasna pravila, da bi vedeli, da nečesa ne smejo delati zato, ker ima to neko jasno razlago, ne pa zato, ker se je tega nekdo spomnil. Jasno razlago pogrešajo tudi kozmetičarke, ki so se včeraj obrnile na ustavno sodišče. Ne razumejo, zakaj ne smejo izvajati storitev, če izpolnjujejo vse higienske standarde, uporabljajo vizirje, zaščitna očala, rokavice in maske.
Olena Konoval je svoj salon zaprla prvega februarja. Za svojo zaposleno delavko je z zamikom treh mesecev prejemala 208 evrov subvencije za zaposlitev za mlade, zaradi česar ni bila upravičena do nobene druge pomoči zaradi trenutne situacije. "Kar sem imela prihranjeno, da sem lahko sama vzdrževala podjetje brez prihodkov, je pošlo in zdaj sem lahko zaprla."
Do povračil ni upravičena tudi lastnica frizersko-kozmetičnega salona, saj je zaposlila frizerko in ob drugem valu povečala svoje poslovanje: "Ko smo maja odprli salone, je bila norišnica." Ob drugem valu je bila prisiljena salon zapreti: "Zdaj imam pa še težave z odpovedjo pogodbe z lastnikom prostora, pa ostane roba, ne moreš je vrniti nazaj, ne moreš je prodati. Ostalo mi bo še štiri leta kredita, ker sem pred štirimi leti vzela kredit, da sem vse to vložila. Ne vidim izhoda. Jaz sem tudi proti delu na črno, ampak naj mi nekdo pove, kako ne. Nič pomoči nisem dobila od države. Kaj naj zdaj naredim?"
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pravi, da si želijo enakopravno obravnavo, saj veliki sistemi delujejo na polno, majhni podjetniki pa so omejeni:
"Gostinstvo, turizem, kozmetični saloni, cvetličarne, fotografi, avtopralnice so za pravne osebe odprte, za fizične zaprte. Po drugi strani je vlada dovolila prodajo spodnjega perila, nogavic v velikih trgovinah z živili."
Številni obrtniki in majhni podjetniki so na robu preživetja in tudi pri njih prihaja do velikih duševnih stisk. Meh pravi, da je to, kaj se dogaja s podjetniki, povezano tudi z zaposlenimi: "Mi želimo tudi v bodoče, ko bomo izšli iz te krize, da se ne bomo pogovarjali o minimalnih plačah, ampak dostojnih plačah, dostojnem življenju tudi naših zaposlenih. Dober, dobro plačan delavec, je lojalen in se lahko nanj zaneseš."
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec
V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?
Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti?
Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV.
Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.
Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.
Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon. Gostja Vročega mikrofona bo direktorica Hiše za otroke Simona Mikec.
Neveljaven email naslov