Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
03.02.2021 18 min

Za vse ena rešitev ni možna

Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje

Kako se bodo dijaki poklicnih in strokovnih šol spopadli s posledicami, ki jih je brez praktično izobraževanje prineslo, pojasnuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje

Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Številni izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kot pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanjepribližno ena tretjina celotnega časa, ki ga dijaki preživijo v šoli, predstavlja praktično izobraževanje: "Tukaj govorimo o zelo velikem deležu takšnega načina šolanja, ki pa je zdaj otežen. Posledice so že vidne."

"Če se bo zgodilo, da bodo dijaki ostali doma tudi prihodnji mesec ali do konca šolskega leta, smo pripravili mrežo rešitev ob predpostavki, da so nekateri programi in zadnji letniki prioritetni. Ena izmed njih je predlog, da bi dodali določene izjeme zbiranja, kot smo to že omogočili študentom, ki zdaj že lahko obiskujejo laboratorijske vaje. Torej nekaj izjem je že. Naš predlog pa gre v smeri, da v primeru, da se po zimskih počitnicah ne bo mogoče vrniti v šole, dodamo še nekaj izjem."

Pravi, da rešitve, ki so jih že predlagali in jih še bodo, temeljijo na tem, da bi bil čim manjši delež dijakov z znanjem, ki ne dosega minimalne poklicne usposobljenosti, saj ta delež ne sme biti prevelik. Pa bi se lahko praktični pouk v šolah ob upoštevanju vseh ukrepov vendarle dalo izvajati?

"Eden izmed predlogov je bil tudi ta, da če neka gospodarska dejavnost zdaj normalno deluje, bi lahko tudi to dejavnost v šolah praktično izvajali. Če na primer avtomehaniki lahko delajo, potem bi lahko šli tudi dijaki v šolsko avtomehanično delavnico in tam delali. Teh dejavnosti, ki normalno delujejo, je kar nekaj."

Zavedati pa se moramo, da je šolski sistem razmeroma zelo urejen, in če bi zdaj poskušali uvesti druge rešitve, bi to za sabo potegnilo veliko sprememb, tudi pravne: "To pa seveda zdaleč presega nivo našega Zavoda, saj potem začnemo govoriti o reševanju sistema."


Vroči mikrofon

1300 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

03.02.2021 18 min

Za vse ena rešitev ni možna

Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje

Kako se bodo dijaki poklicnih in strokovnih šol spopadli s posledicami, ki jih je brez praktično izobraževanje prineslo, pojasnuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje

Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Številni izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kot pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanjepribližno ena tretjina celotnega časa, ki ga dijaki preživijo v šoli, predstavlja praktično izobraževanje: "Tukaj govorimo o zelo velikem deležu takšnega načina šolanja, ki pa je zdaj otežen. Posledice so že vidne."

"Če se bo zgodilo, da bodo dijaki ostali doma tudi prihodnji mesec ali do konca šolskega leta, smo pripravili mrežo rešitev ob predpostavki, da so nekateri programi in zadnji letniki prioritetni. Ena izmed njih je predlog, da bi dodali določene izjeme zbiranja, kot smo to že omogočili študentom, ki zdaj že lahko obiskujejo laboratorijske vaje. Torej nekaj izjem je že. Naš predlog pa gre v smeri, da v primeru, da se po zimskih počitnicah ne bo mogoče vrniti v šole, dodamo še nekaj izjem."

Pravi, da rešitve, ki so jih že predlagali in jih še bodo, temeljijo na tem, da bi bil čim manjši delež dijakov z znanjem, ki ne dosega minimalne poklicne usposobljenosti, saj ta delež ne sme biti prevelik. Pa bi se lahko praktični pouk v šolah ob upoštevanju vseh ukrepov vendarle dalo izvajati?

"Eden izmed predlogov je bil tudi ta, da če neka gospodarska dejavnost zdaj normalno deluje, bi lahko tudi to dejavnost v šolah praktično izvajali. Če na primer avtomehaniki lahko delajo, potem bi lahko šli tudi dijaki v šolsko avtomehanično delavnico in tam delali. Teh dejavnosti, ki normalno delujejo, je kar nekaj."

Zavedati pa se moramo, da je šolski sistem razmeroma zelo urejen, in če bi zdaj poskušali uvesti druge rešitve, bi to za sabo potegnilo veliko sprememb, tudi pravne: "To pa seveda zdaleč presega nivo našega Zavoda, saj potem začnemo govoriti o reševanju sistema."

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov