Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Kako se bodo dijaki poklicnih in strokovnih šol spopadli s posledicami, ki jih je brez praktično izobraževanje prineslo, pojasnuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Številni izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kot pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, približno ena tretjina celotnega časa, ki ga dijaki preživijo v šoli, predstavlja praktično izobraževanje: "Tukaj govorimo o zelo velikem deležu takšnega načina šolanja, ki pa je zdaj otežen. Posledice so že vidne."
"Če se bo zgodilo, da bodo dijaki ostali doma tudi prihodnji mesec ali do konca šolskega leta, smo pripravili mrežo rešitev ob predpostavki, da so nekateri programi in zadnji letniki prioritetni. Ena izmed njih je predlog, da bi dodali določene izjeme zbiranja, kot smo to že omogočili študentom, ki zdaj že lahko obiskujejo laboratorijske vaje. Torej nekaj izjem je že. Naš predlog pa gre v smeri, da v primeru, da se po zimskih počitnicah ne bo mogoče vrniti v šole, dodamo še nekaj izjem."
Pravi, da rešitve, ki so jih že predlagali in jih še bodo, temeljijo na tem, da bi bil čim manjši delež dijakov z znanjem, ki ne dosega minimalne poklicne usposobljenosti, saj ta delež ne sme biti prevelik. Pa bi se lahko praktični pouk v šolah ob upoštevanju vseh ukrepov vendarle dalo izvajati?
"Eden izmed predlogov je bil tudi ta, da če neka gospodarska dejavnost zdaj normalno deluje, bi lahko tudi to dejavnost v šolah praktično izvajali. Če na primer avtomehaniki lahko delajo, potem bi lahko šli tudi dijaki v šolsko avtomehanično delavnico in tam delali. Teh dejavnosti, ki normalno delujejo, je kar nekaj."
Zavedati pa se moramo, da je šolski sistem razmeroma zelo urejen, in če bi zdaj poskušali uvesti druge rešitve, bi to za sabo potegnilo veliko sprememb, tudi pravne: "To pa seveda zdaleč presega nivo našega Zavoda, saj potem začnemo govoriti o reševanju sistema."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Kako se bodo dijaki poklicnih in strokovnih šol spopadli s posledicami, ki jih je brez praktično izobraževanje prineslo, pojasnuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Številni izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kot pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, približno ena tretjina celotnega časa, ki ga dijaki preživijo v šoli, predstavlja praktično izobraževanje: "Tukaj govorimo o zelo velikem deležu takšnega načina šolanja, ki pa je zdaj otežen. Posledice so že vidne."
"Če se bo zgodilo, da bodo dijaki ostali doma tudi prihodnji mesec ali do konca šolskega leta, smo pripravili mrežo rešitev ob predpostavki, da so nekateri programi in zadnji letniki prioritetni. Ena izmed njih je predlog, da bi dodali določene izjeme zbiranja, kot smo to že omogočili študentom, ki zdaj že lahko obiskujejo laboratorijske vaje. Torej nekaj izjem je že. Naš predlog pa gre v smeri, da v primeru, da se po zimskih počitnicah ne bo mogoče vrniti v šole, dodamo še nekaj izjem."
Pravi, da rešitve, ki so jih že predlagali in jih še bodo, temeljijo na tem, da bi bil čim manjši delež dijakov z znanjem, ki ne dosega minimalne poklicne usposobljenosti, saj ta delež ne sme biti prevelik. Pa bi se lahko praktični pouk v šolah ob upoštevanju vseh ukrepov vendarle dalo izvajati?
"Eden izmed predlogov je bil tudi ta, da če neka gospodarska dejavnost zdaj normalno deluje, bi lahko tudi to dejavnost v šolah praktično izvajali. Če na primer avtomehaniki lahko delajo, potem bi lahko šli tudi dijaki v šolsko avtomehanično delavnico in tam delali. Teh dejavnosti, ki normalno delujejo, je kar nekaj."
Zavedati pa se moramo, da je šolski sistem razmeroma zelo urejen, in če bi zdaj poskušali uvesti druge rešitve, bi to za sabo potegnilo veliko sprememb, tudi pravne: "To pa seveda zdaleč presega nivo našega Zavoda, saj potem začnemo govoriti o reševanju sistema."
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov