Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Dr. Jasna Podreka o pomenu najnovejših odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi ter o feminizmu in politični korektnosti
Čeprav je Inštitut 8. marec že pred tremi leti začel zbirati pričevanja o spolnih zlorabah v akciji #JazTudi, se zdi, da je slovenski prostor šele ob najnovejših razkritjih z imeni in priimki v akademski sferi dojel obseg spolnih nadlegovanj v našem prostoru.
"Taka razkritja so zelo pomembna. Vse čestitke za pogum tistim, ki se upajo izpostaviti. To je neki dodaten pritisk k temu, da se zavedamo problema in da začnemo tudi bolj aktivno pristopati k reševanju problematike." – dr. Jasna Podreka, asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Treba je pospešiti, da se zadeve na sistemski ravni začnejo bolj konkretno reševati, saj so vsi sistemski premiki, če želimo sprejeti nove pravilnike, protokole, spremembo zakonodaje, postopki in procesi: "To je tudi prav, ker jih je treba dobro premisliti in ustrezno delati za to. To zahteva čas."
"Dejstvo je, da govorimo o zelo kompleksni obliki nasilja in nadlegovanja, ki se dotika najgloblje intime posameznika in posameznice. Tukaj imamo praviloma samo dve priči, povzročitelja in žrtev. Žrtev pove svojo verzijo, povzročitelj se pa sklicuje na neki konsenz."
V žrtvah se velikokrat vzbudijo občutki krivde, da so mogoče tudi same prispevale k nekemu takemu dogodku, pa tudi družba vse prepogosto zvrne krivdo na žrtev: "Ko se zgodijo takšni dogodki, se vedno sprašujemo, zakaj ni naredila tega, zakaj ni rekla ne, zakaj se je tako oblekla ... Vedno pravim, da bi vprašanje moralo biti drugačno. Zakaj je on to naredil? Zakaj si je to dovolil, čeprav mu je bilo jasno nakazano, da druga stran tega ne želi?"
"Zakaj žrtve ne spregovorijo? Ravno zaradi vsega tega. Obtožujočega odnosa, nerazumevanja dogodkov, intime, narave samega nasilja. Zato je na nas kot na družbi in posameznih institucijah, da si prizadevamo za takšne odnose v družbi, v kateri se bodo vse žrtve počutile varne in našle ta pogum, da spregovorijo."
Vse skupaj je povezano tudi s tradicionalnimi prepričanji igre spolov v zasebnosti, saj se to še vedno močno romantizira v pop kulturi, glasbi, filmih, kjer se kaže prevlada moškega. Tudi med mladimi se je pokazalo, da te meje in razumevanje, kakšna je njihova vloga znotraj odnosov, še vedno sovpadajo s tradicionalno logiko kot moškega nadrejenega in ženske podrejene: "Opozoriti moram, da niso vsi moški enaki in niti približno vsi moški ne nadlegujejo in niso potencialni nasilneži. In tudi vse ženske. Tudi to, da ženske ne bi mogle povzročiteljice takšnih dejanj."
"V mlajših generacijah se kažejo določene spremembe. To se je pokazalo tudi v odzivih na izpoved igralke Mie, ko so se jasno izpostavili v kontekstu kampanje #NisiSama, tudi vidni mlajši moški. To je družbeni napredek."
Dr. Jasna Podreka dodaja, da smo za spreminjanje ustaljenih družbenih vzorcev potrebni vsi akterji družbe, moški pa so tukaj v prvi vrsti.
"Feminizem ni boj proti moškim, ampak je zavzemanje za pravičnejšo družbo, ki je vključujoča za vse. Feminizem dela boljšo družbo tudi za moške, ki v tradicionalnem kontekstu tudi njih na neki način diskriminira in od njih zahteva neko vedenje, v katerem se večina moških mogoče sploh ne prepozna."
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Dr. Jasna Podreka o pomenu najnovejših odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi ter o feminizmu in politični korektnosti
Čeprav je Inštitut 8. marec že pred tremi leti začel zbirati pričevanja o spolnih zlorabah v akciji #JazTudi, se zdi, da je slovenski prostor šele ob najnovejših razkritjih z imeni in priimki v akademski sferi dojel obseg spolnih nadlegovanj v našem prostoru.
"Taka razkritja so zelo pomembna. Vse čestitke za pogum tistim, ki se upajo izpostaviti. To je neki dodaten pritisk k temu, da se zavedamo problema in da začnemo tudi bolj aktivno pristopati k reševanju problematike." – dr. Jasna Podreka, asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Treba je pospešiti, da se zadeve na sistemski ravni začnejo bolj konkretno reševati, saj so vsi sistemski premiki, če želimo sprejeti nove pravilnike, protokole, spremembo zakonodaje, postopki in procesi: "To je tudi prav, ker jih je treba dobro premisliti in ustrezno delati za to. To zahteva čas."
"Dejstvo je, da govorimo o zelo kompleksni obliki nasilja in nadlegovanja, ki se dotika najgloblje intime posameznika in posameznice. Tukaj imamo praviloma samo dve priči, povzročitelja in žrtev. Žrtev pove svojo verzijo, povzročitelj se pa sklicuje na neki konsenz."
V žrtvah se velikokrat vzbudijo občutki krivde, da so mogoče tudi same prispevale k nekemu takemu dogodku, pa tudi družba vse prepogosto zvrne krivdo na žrtev: "Ko se zgodijo takšni dogodki, se vedno sprašujemo, zakaj ni naredila tega, zakaj ni rekla ne, zakaj se je tako oblekla ... Vedno pravim, da bi vprašanje moralo biti drugačno. Zakaj je on to naredil? Zakaj si je to dovolil, čeprav mu je bilo jasno nakazano, da druga stran tega ne želi?"
"Zakaj žrtve ne spregovorijo? Ravno zaradi vsega tega. Obtožujočega odnosa, nerazumevanja dogodkov, intime, narave samega nasilja. Zato je na nas kot na družbi in posameznih institucijah, da si prizadevamo za takšne odnose v družbi, v kateri se bodo vse žrtve počutile varne in našle ta pogum, da spregovorijo."
Vse skupaj je povezano tudi s tradicionalnimi prepričanji igre spolov v zasebnosti, saj se to še vedno močno romantizira v pop kulturi, glasbi, filmih, kjer se kaže prevlada moškega. Tudi med mladimi se je pokazalo, da te meje in razumevanje, kakšna je njihova vloga znotraj odnosov, še vedno sovpadajo s tradicionalno logiko kot moškega nadrejenega in ženske podrejene: "Opozoriti moram, da niso vsi moški enaki in niti približno vsi moški ne nadlegujejo in niso potencialni nasilneži. In tudi vse ženske. Tudi to, da ženske ne bi mogle povzročiteljice takšnih dejanj."
"V mlajših generacijah se kažejo določene spremembe. To se je pokazalo tudi v odzivih na izpoved igralke Mie, ko so se jasno izpostavili v kontekstu kampanje #NisiSama, tudi vidni mlajši moški. To je družbeni napredek."
Dr. Jasna Podreka dodaja, da smo za spreminjanje ustaljenih družbenih vzorcev potrebni vsi akterji družbe, moški pa so tukaj v prvi vrsti.
"Feminizem ni boj proti moškim, ampak je zavzemanje za pravičnejšo družbo, ki je vključujoča za vse. Feminizem dela boljšo družbo tudi za moške, ki v tradicionalnem kontekstu tudi njih na neki način diskriminira in od njih zahteva neko vedenje, v katerem se večina moških mogoče sploh ne prepozna."
Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.
Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj: ali smo vključujoča družba? Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena.
"Že dlje časa opozarjamo na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu, danes pa stavkamo, ker nam ni preostalo nič drugega," je včeraj dejala predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković. Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalev RTV Slovenija v Vročem mikrofonu pojasnjujemo, kaj sledi ...
Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.
Na Valu 202 smo med redkimi mediji, ki že od prvega vala epidemije nenehno opozarjajo na hude posledice ukrepov ob epidemiji na psihično in fizično zdravje otrok. Kar so bila prej samo opozorila redkih posameznikov, zdaj vse bolj potrjujejo ugotovitve prej zadržanih ali povsem molčečih strokovnjakov in podatki. Med redkimi, ki so odločno zastavili glas za dobrobit mladih, so bili jeseni 2020 strokovnjaki na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer že desetletja v okviru programa Slofit vodijo t. i. športno-vzgojni karton, ki natančno meri in kaže, kako se v desetletjih spreminjajo gibalne sposobnosti generacij pa tudi teža naših otrok in mladostnikov. Že prvi rezultati pred slabima dvema letoma so kazali na katastrofo, a so se pristojni najbolj obregnili ob zanesljivost metodologije, nato pa je šolski sistem še mesece vse prej kot spodbujal vadbo in gibanje. Porazni rezultati so bili neizbežni, nedvomno bodo dolgoročno škodljivi, pri nekaterih mladih tudi trajno nepopravljivih. Kje smo zdaj in kaj je sploh še mogoče narediti?
Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.
Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.
Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? O sistemskih vzrokih za aktualno dogajanje z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”. "Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja
Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.
Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu. Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?
Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili? Z okoljevarstveniki, mladimi in raziskovalci razmišljamo o tem, katera področja bo morala prihodnja vlada obvezno nasloviti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najbolj nujni, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo. Pred volitvami se je o okoljskih problematikah Jan Grilc pogovarjal z Gajo Brecelj in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, Mihom Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost ter Aljošo Slameršakom, klimatologom in ekonomistom.
Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družbenih omrežjih. O tem, kako izgleda zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja izgledati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer se več mesecev preiskovali lažne profile na twitterju in svoje ugotovitve predstavili v podkast seriji Lažne realnosti.
V predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130 tisoč ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200 tisoč žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih?
Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale soočiti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti doktorjem Mojmirjem Mrakom.
Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidezs Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje v času ukrajinske krize in dvoličnega odnosa z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Kaj se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji? Na Madžarsko sta se odpravila Luka Hvalc in Jan Grilc.
Obvladovanje javnih medijev je večni sen političnih oblasti ter lokalnih in svetovnih finančnih vplivnežev. Primeri nekaterih javnih servisov v naši soseščini kažejo, kako močan in za neodvisno in profesionalno novinarstvo poguben je lahko tak vpliv. Hkrati pa tudi, kako uničujoči sta lahko tudi servilnost in ravnodušnost novinarstva, ki se ne postavi za svoja profesionalna načela.
Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani Dezinstitucionalizacija Slovenije, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami. O več kot štirih desetletjih dezinstitucionalizacije v Sloveniji, ko za razliko od mnogih drugih držav nismo v celoti zaprli še nobene institucije, se bomo pogovarjali z dr. Andrejo Rafaelič in dr. Vitom Flakerjem.
Neveljaven email naslov