Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
Novogradenj v prestolnici za od 3000 do 3500 evrov na kvadratni meter ni in jih nekaj let ne bo, razlagajo nepremičninski posredniki. Kdo na trgu je ponorel?
Nepremičninski trg je postal prijaznejši do tistih, ki si lahko privoščijo višjo kulturo bivanja, in povsem neprijazen do ljudi s povprečno plačo in malo premoženja. Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 odstotkov. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Zdi se, da so cene stanovanj, sploh v prestolnici, podivjale. Kupci ponekod kar licitirajo manjša stanovanja, kdo ponudi več.
"Cene so pobezljale. Predvsem tudi cene starogradenj, za katere smo vsi pričakovali, da bodo padle, se dejansko še kar višajo in se ne ustavijo. Kaj je razlog? Ker so res visoke cene novogradenj." – nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec
Ponudba malih stanovanj bo v Sloveniji vedno premajhna zaradi dveh razlogov. In sicer, da ljudje vedno potrebujejo ta stanovanja, drug razlog pa je, da veliko ljudi takšna stanovanja kupuje za investicijo in jih potem oddaja naprej ali pa jih prihrani za svoje otroke. Ta hip se tudi bolj kot mala stanovanja gradijo velika stanovanja, saj so leta 2019 kar 42 odstotkov novogradenj predstavljala štiri- in petsobna stanovanja.
"Glavni razlog za dvig povpraševanja so nizke obrestne mere. Tu ni Slovenija nobena izjema, to je klasična povezava med dostopnostjo finančnih virov in ceno stanovanj. Če se ponudba ne poveča, kar se v Ljubljani ne, se kaže v rasti cen." – sociolog Klemen Ploštajner
"V Sloveniji imamo še vedno mišljenje, da moram nekaj kupiti. V tujini tega ni. Tisti, ki si tega ne more privoščiti, gre pa v najem in je s tem zadovoljen. Najem ti daje tudi neko fleksibilnost. Skozi življenjski cikel si lahko te najeme prilagajaš in potrošiš veliko manj denarja kot s krediti. Nismo še tako daleč v svojih glavah, da bi vzeli najem kot neko dobro alternativo nakupu," o najemu pri nas in na splošno razmišlja Zarja B. Mavec. Klemen Ploštajner pa poudarja, da je v Sloveniji težava z najemi in najemnimi razmerji predvsem ta, da so kratkoročna in da pri bivanju v najemnih stanovanjih nikoli ne veš, ali ti bo lastnik po enajstih mesecih podaljšal najemno razmerje ali ne.
"Krepijo se družbene razlike na splošno. Kar je tukaj pomembno, da stanovanje postaja eno izmed ključnih gibal krepitve neenakosti v Sloveniji. Od nekdaj je imelo pomembno vlogo, zdaj pa dobiva še večjo." – Klemen Ploštajner
Koliko časa bodo še rasle cene stanovanj in nepremičnin? "Te cene bodo rasle toliko časa, dokler bodo kupci pripravljeni te cene plačati. Dokler bo kdor koli to plačeval, bodo takšne. Cena je vedno dogovor med kupcem in prodajalcem," odgovarja Zarja B. Mavec.
1266 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
Novogradenj v prestolnici za od 3000 do 3500 evrov na kvadratni meter ni in jih nekaj let ne bo, razlagajo nepremičninski posredniki. Kdo na trgu je ponorel?
Nepremičninski trg je postal prijaznejši do tistih, ki si lahko privoščijo višjo kulturo bivanja, in povsem neprijazen do ljudi s povprečno plačo in malo premoženja. Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 odstotkov. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Zdi se, da so cene stanovanj, sploh v prestolnici, podivjale. Kupci ponekod kar licitirajo manjša stanovanja, kdo ponudi več.
"Cene so pobezljale. Predvsem tudi cene starogradenj, za katere smo vsi pričakovali, da bodo padle, se dejansko še kar višajo in se ne ustavijo. Kaj je razlog? Ker so res visoke cene novogradenj." – nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec
Ponudba malih stanovanj bo v Sloveniji vedno premajhna zaradi dveh razlogov. In sicer, da ljudje vedno potrebujejo ta stanovanja, drug razlog pa je, da veliko ljudi takšna stanovanja kupuje za investicijo in jih potem oddaja naprej ali pa jih prihrani za svoje otroke. Ta hip se tudi bolj kot mala stanovanja gradijo velika stanovanja, saj so leta 2019 kar 42 odstotkov novogradenj predstavljala štiri- in petsobna stanovanja.
"Glavni razlog za dvig povpraševanja so nizke obrestne mere. Tu ni Slovenija nobena izjema, to je klasična povezava med dostopnostjo finančnih virov in ceno stanovanj. Če se ponudba ne poveča, kar se v Ljubljani ne, se kaže v rasti cen." – sociolog Klemen Ploštajner
"V Sloveniji imamo še vedno mišljenje, da moram nekaj kupiti. V tujini tega ni. Tisti, ki si tega ne more privoščiti, gre pa v najem in je s tem zadovoljen. Najem ti daje tudi neko fleksibilnost. Skozi življenjski cikel si lahko te najeme prilagajaš in potrošiš veliko manj denarja kot s krediti. Nismo še tako daleč v svojih glavah, da bi vzeli najem kot neko dobro alternativo nakupu," o najemu pri nas in na splošno razmišlja Zarja B. Mavec. Klemen Ploštajner pa poudarja, da je v Sloveniji težava z najemi in najemnimi razmerji predvsem ta, da so kratkoročna in da pri bivanju v najemnih stanovanjih nikoli ne veš, ali ti bo lastnik po enajstih mesecih podaljšal najemno razmerje ali ne.
"Krepijo se družbene razlike na splošno. Kar je tukaj pomembno, da stanovanje postaja eno izmed ključnih gibal krepitve neenakosti v Sloveniji. Od nekdaj je imelo pomembno vlogo, zdaj pa dobiva še večjo." – Klemen Ploštajner
Koliko časa bodo še rasle cene stanovanj in nepremičnin? "Te cene bodo rasle toliko časa, dokler bodo kupci pripravljeni te cene plačati. Dokler bo kdor koli to plačeval, bodo takšne. Cena je vedno dogovor med kupcem in prodajalcem," odgovarja Zarja B. Mavec.
Združenje Manager ob 30. obletnici poudarja spreminjajočo se vlogo menedžmenta, potrebne kompetence in doseganje dobrih rezultatov na pravi način. Z Boštjanom Gorjupom, direktorjem podjetja BSH - Hišni aparati, smo govorili tudi o veščinah in poklicih prihodnosti, soočanju z demografsko sliko ter kadrovskih in plačnih izzivih slovenskega gospodarstva.
Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.
Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.
Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?
Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.
Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.
Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).
Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?
Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.
Devetinosemdeset poslank in poslancev je prejšnji teden enotno glasovalo ZA Petra Svetino, novega varuha človekovih pravic, kar je bil svojevrsten rekord v sicer globoko razdeljenem slovenskem političnem prostoru. Politika je svet različnih pogledov, preglasovanj, kjer vlada moč argumentov in tudi argument moči, zato nas je primer neverjetne enotnosti pri izvolitvi varuha človekovih pravic spodbudil, da smo nekaj vodij poslanskih skupin povprašali, kaj se zgodi v sicer razklanem slovenskem političnem prostoru, da tu in tam nastopijo taki trenutki složnosti. A niti mnenja o enotnosti niso enotna.
Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje? Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor - Katja Sreš, Ekologi brez meja - Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza - Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut
Ustavno sodišče je državnemu zboru dalo dve leti za popravke volilne zakonodaje. Natančneje - za izenačenje volilnih okrajev. Med njimi so glede na število volivcev po mnenju ustavnega sodišča prevelike razlike. Kaj bo storila politika? Bo samo popravila okraje ali jih bo ukinila in uvedla prednostni glas? Za zdaj nobena možnost nima zadostne politične podpore. Kaj pa pravi stroka? Kako izboljšati volilni sistem? Bodo naslednje volitve, če politika ne stori nič, sploh zakonite? Koentira dr. Ciril Ribičič, , profesor ustavnega prava, nekdanji ustavni sodnik.
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati? Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
Gregor Čušin ima učinkovite odgovore na zahtevna vprašanja. V letu, ko se je podal na samostojno pot, je veliko razmišljal o novih začetkih. Začetki so vedno povezani s strahom in dokazovanjem. Kako bi preimenoval praznike in kaj se bo zgodilo z novoletnimi zaobljubami?
V dokumentih turističnega razvoja piše, da bo Slovenija leta 2020 prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma. Kako bomo Johanno, Marjo, Iris in Maxa navduševali za odkrivanje našega kulturnega bogastva? Gosta v Vročem mikrofonu pri Tatjani Pirc sta bila Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarstvo in etnolog in kulturni antropolog doktor Rajko Muršič, ki vladajočim sporoča, da bo treba več vlagati v kulturo in kulturnike, če nameravamo razvijati kulturni turizem. "Če gledamo samo skozi očala Ljubljane, ne vidimo vse Slovenije. Recimo Maribor ima z okolico veliko več turističnega potenciala, ki pa žal ostaja neizkoriščen," opozarja dr. Muršič na problem centralizacije v kulturni politiki. "Velika večina naših umetnikov živi bedno. Dokler ne bomo rešili socialnega vprašanja naših umetnikov na dolgi rok, ne bomo mogli ustvariti pogojev, da bi kultura lahko postala naša gonilna sila." - dr. Rajko Muršič Avtorica oddaje in fotografije: Tatjana Pirc
Neveljaven email naslov