Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
Novogradenj v prestolnici za od 3000 do 3500 evrov na kvadratni meter ni in jih nekaj let ne bo, razlagajo nepremičninski posredniki. Kdo na trgu je ponorel?
Nepremičninski trg je postal prijaznejši do tistih, ki si lahko privoščijo višjo kulturo bivanja, in povsem neprijazen do ljudi s povprečno plačo in malo premoženja. Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 odstotkov. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Zdi se, da so cene stanovanj, sploh v prestolnici, podivjale. Kupci ponekod kar licitirajo manjša stanovanja, kdo ponudi več.
"Cene so pobezljale. Predvsem tudi cene starogradenj, za katere smo vsi pričakovali, da bodo padle, se dejansko še kar višajo in se ne ustavijo. Kaj je razlog? Ker so res visoke cene novogradenj." – nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec
Ponudba malih stanovanj bo v Sloveniji vedno premajhna zaradi dveh razlogov. In sicer, da ljudje vedno potrebujejo ta stanovanja, drug razlog pa je, da veliko ljudi takšna stanovanja kupuje za investicijo in jih potem oddaja naprej ali pa jih prihrani za svoje otroke. Ta hip se tudi bolj kot mala stanovanja gradijo velika stanovanja, saj so leta 2019 kar 42 odstotkov novogradenj predstavljala štiri- in petsobna stanovanja.
"Glavni razlog za dvig povpraševanja so nizke obrestne mere. Tu ni Slovenija nobena izjema, to je klasična povezava med dostopnostjo finančnih virov in ceno stanovanj. Če se ponudba ne poveča, kar se v Ljubljani ne, se kaže v rasti cen." – sociolog Klemen Ploštajner
"V Sloveniji imamo še vedno mišljenje, da moram nekaj kupiti. V tujini tega ni. Tisti, ki si tega ne more privoščiti, gre pa v najem in je s tem zadovoljen. Najem ti daje tudi neko fleksibilnost. Skozi življenjski cikel si lahko te najeme prilagajaš in potrošiš veliko manj denarja kot s krediti. Nismo še tako daleč v svojih glavah, da bi vzeli najem kot neko dobro alternativo nakupu," o najemu pri nas in na splošno razmišlja Zarja B. Mavec. Klemen Ploštajner pa poudarja, da je v Sloveniji težava z najemi in najemnimi razmerji predvsem ta, da so kratkoročna in da pri bivanju v najemnih stanovanjih nikoli ne veš, ali ti bo lastnik po enajstih mesecih podaljšal najemno razmerje ali ne.
"Krepijo se družbene razlike na splošno. Kar je tukaj pomembno, da stanovanje postaja eno izmed ključnih gibal krepitve neenakosti v Sloveniji. Od nekdaj je imelo pomembno vlogo, zdaj pa dobiva še večjo." – Klemen Ploštajner
Koliko časa bodo še rasle cene stanovanj in nepremičnin? "Te cene bodo rasle toliko časa, dokler bodo kupci pripravljeni te cene plačati. Dokler bo kdor koli to plačeval, bodo takšne. Cena je vedno dogovor med kupcem in prodajalcem," odgovarja Zarja B. Mavec.
1261 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
Novogradenj v prestolnici za od 3000 do 3500 evrov na kvadratni meter ni in jih nekaj let ne bo, razlagajo nepremičninski posredniki. Kdo na trgu je ponorel?
Nepremičninski trg je postal prijaznejši do tistih, ki si lahko privoščijo višjo kulturo bivanja, in povsem neprijazen do ljudi s povprečno plačo in malo premoženja. Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 odstotkov. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Zdi se, da so cene stanovanj, sploh v prestolnici, podivjale. Kupci ponekod kar licitirajo manjša stanovanja, kdo ponudi več.
"Cene so pobezljale. Predvsem tudi cene starogradenj, za katere smo vsi pričakovali, da bodo padle, se dejansko še kar višajo in se ne ustavijo. Kaj je razlog? Ker so res visoke cene novogradenj." – nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec
Ponudba malih stanovanj bo v Sloveniji vedno premajhna zaradi dveh razlogov. In sicer, da ljudje vedno potrebujejo ta stanovanja, drug razlog pa je, da veliko ljudi takšna stanovanja kupuje za investicijo in jih potem oddaja naprej ali pa jih prihrani za svoje otroke. Ta hip se tudi bolj kot mala stanovanja gradijo velika stanovanja, saj so leta 2019 kar 42 odstotkov novogradenj predstavljala štiri- in petsobna stanovanja.
"Glavni razlog za dvig povpraševanja so nizke obrestne mere. Tu ni Slovenija nobena izjema, to je klasična povezava med dostopnostjo finančnih virov in ceno stanovanj. Če se ponudba ne poveča, kar se v Ljubljani ne, se kaže v rasti cen." – sociolog Klemen Ploštajner
"V Sloveniji imamo še vedno mišljenje, da moram nekaj kupiti. V tujini tega ni. Tisti, ki si tega ne more privoščiti, gre pa v najem in je s tem zadovoljen. Najem ti daje tudi neko fleksibilnost. Skozi življenjski cikel si lahko te najeme prilagajaš in potrošiš veliko manj denarja kot s krediti. Nismo še tako daleč v svojih glavah, da bi vzeli najem kot neko dobro alternativo nakupu," o najemu pri nas in na splošno razmišlja Zarja B. Mavec. Klemen Ploštajner pa poudarja, da je v Sloveniji težava z najemi in najemnimi razmerji predvsem ta, da so kratkoročna in da pri bivanju v najemnih stanovanjih nikoli ne veš, ali ti bo lastnik po enajstih mesecih podaljšal najemno razmerje ali ne.
"Krepijo se družbene razlike na splošno. Kar je tukaj pomembno, da stanovanje postaja eno izmed ključnih gibal krepitve neenakosti v Sloveniji. Od nekdaj je imelo pomembno vlogo, zdaj pa dobiva še večjo." – Klemen Ploštajner
Koliko časa bodo še rasle cene stanovanj in nepremičnin? "Te cene bodo rasle toliko časa, dokler bodo kupci pripravljeni te cene plačati. Dokler bo kdor koli to plačeval, bodo takšne. Cena je vedno dogovor med kupcem in prodajalcem," odgovarja Zarja B. Mavec.
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov