Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
V ulici Pod topoli so si nekateri stanovalci namesto zelenic pred svojo hišo omislili nezakonito asfaltirano parkirišče ali dve. Mestna občina Ljubljana pa kljub pritožbam ne upošteva lastnih predpisov, čeprav se je po zadnji investiciji sosedom poslabšala tako kakovost življenja kot tudi prometno-varnostna, estetska in urbanistična podoba soseske. Na podlagi pritožb prebivalcev MOL smo pregledali, kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice. Pogosto se začnejo različni interesi kresati po končanih delih, ko morajo gradbinci praviloma vzpostaviti prvotno stanje. Tedaj celo v elitnih Murglah geslo "zelena Ljubljana" postane samo cenen okras.
"Način, kako je bila rekonstrukcija izvedena, kako so posegli v javno zeleno površino, ki je zaščitena, je nedopustno. Arhitekt Ivanšek je Murgle zastavil tako, da je odstranil promet od objektov in zelenih površin. Stanovalci temu sledimo in želimo, da tako tudi ostane," pojasnjuje razočarana prebivalka iz ulice Pod topoli.
Gost z Mestne občine Ljubljana David Polutnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, je pojasnil, da je najbolje, da takšno pritožbo naslovimo na oddelek za gospodarske dejavnosti in promet ali pa na oddelke za investicije, ki vodijo visoko gradnjo.
"Če je nekaj zgrajeno na črno in ni v skladu s prostorskimi akti, in občan, prebivalec ali stanovalec za to nima dovoljenja, svetujemo, da se obrne na inšpekcijo. In tukaj je prva v vrsti gradbena inšpekcija. V takšnih primerih tudi naš inšpektorat nima pooblastila, da lahko ukrepa proti črnim gradnjam."
Obstajajo pa seveda razlike, kam pošiljamo pritožbo, če se na primer pritožujemo zaradi asfalta, prometnih ureditev, pločnikov ali talne signalizacije: "Kadar gre za izgradnjo ali prometno ureditev in če gre za državno cesto, je pravi naslov Republika Slovenija, ko pa gre za lokalne ceste, so za to pristojne lokalne skupnosti oziroma tisti oddelki, ki za to investicijo skrbijo."
V tokratnem Vročem mikrofonu odgovorimo tudi na vprašanji, kdo bi moral (če bi se to zgodilo) vzpostaviti tako imenovano prvotno oz. predhodno stanje po koncu investicij ter kako lahko mesto nasprotuje svojim pravilom.
1266 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
V ulici Pod topoli so si nekateri stanovalci namesto zelenic pred svojo hišo omislili nezakonito asfaltirano parkirišče ali dve. Mestna občina Ljubljana pa kljub pritožbam ne upošteva lastnih predpisov, čeprav se je po zadnji investiciji sosedom poslabšala tako kakovost življenja kot tudi prometno-varnostna, estetska in urbanistična podoba soseske. Na podlagi pritožb prebivalcev MOL smo pregledali, kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice. Pogosto se začnejo različni interesi kresati po končanih delih, ko morajo gradbinci praviloma vzpostaviti prvotno stanje. Tedaj celo v elitnih Murglah geslo "zelena Ljubljana" postane samo cenen okras.
"Način, kako je bila rekonstrukcija izvedena, kako so posegli v javno zeleno površino, ki je zaščitena, je nedopustno. Arhitekt Ivanšek je Murgle zastavil tako, da je odstranil promet od objektov in zelenih površin. Stanovalci temu sledimo in želimo, da tako tudi ostane," pojasnjuje razočarana prebivalka iz ulice Pod topoli.
Gost z Mestne občine Ljubljana David Polutnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, je pojasnil, da je najbolje, da takšno pritožbo naslovimo na oddelek za gospodarske dejavnosti in promet ali pa na oddelke za investicije, ki vodijo visoko gradnjo.
"Če je nekaj zgrajeno na črno in ni v skladu s prostorskimi akti, in občan, prebivalec ali stanovalec za to nima dovoljenja, svetujemo, da se obrne na inšpekcijo. In tukaj je prva v vrsti gradbena inšpekcija. V takšnih primerih tudi naš inšpektorat nima pooblastila, da lahko ukrepa proti črnim gradnjam."
Obstajajo pa seveda razlike, kam pošiljamo pritožbo, če se na primer pritožujemo zaradi asfalta, prometnih ureditev, pločnikov ali talne signalizacije: "Kadar gre za izgradnjo ali prometno ureditev in če gre za državno cesto, je pravi naslov Republika Slovenija, ko pa gre za lokalne ceste, so za to pristojne lokalne skupnosti oziroma tisti oddelki, ki za to investicijo skrbijo."
V tokratnem Vročem mikrofonu odgovorimo tudi na vprašanji, kdo bi moral (če bi se to zgodilo) vzpostaviti tako imenovano prvotno oz. predhodno stanje po koncu investicij ter kako lahko mesto nasprotuje svojim pravilom.
Nenehna zagotovila politikov, da smo še vedno socialna država, da je stopnja razslojevanja med najnižjimi v Evropi in da je med pomembne dosežke odhajajoče vlade mogoče šteti tudi to, da se raven socialnih izdatkov ni znižala, so kot v posmeh vsaj 300.000 sodržavljanom, ki že živijo v revščini. Da je človek prepogosto sam pred mogočnimi in večkrat zaprtimi vrati države, da je zakonodaja neživljenjska, nedomišljena in zaletava, da so kršitve v nebo vpijoče in da vodijo ljudi tudi v resne zdravstvene težave pa tudi v smrt opozarja tudi varuhinja človekovih pravic.Kakšna je torej v resnici naša socialna država, smo v Vročem mikrofonu vprašali varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
Rdeči križ Slovenije zavrača medijske navedbe o možnosti stečaja. Je likviden in solventen, ima pa velike težave zaradi napak pri gradnji hotela Arija. Pozabili so unovčiti garancijo. Zakaj nihče ne prevzame odgovornosti? Je garancija sploh bila unovčljiva? Kdo je odgovoren? Zakaj podizvajalci niso bilo poplačani? Bo Rdeči križ moral dvakrat plačati za isto delo? Kaj se je dogajalo med prenosi terjatev?
Grško zdravstvo močno trpi zaradi posledic krize in varčevalnih ukrepov. V Grčiji je kar tri milijone ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, še približno toliko pa jih bo brez zavarovanja ostalo v kratkem. Veliko prebivalcev nima dostopa niti do osnovnih zdravstvenih storitev. Kronični bolniki ne jemljejo zdravil, ker nimajo denarja za doplačila. Zato kriza resno načenja javno zdravje, pravi Apostolos Veizis, vodja programov organizacije Zdravniki brez meja za Grčijo. Zaradi krize in varčevalnih ukrepov je v Grčiji že izbruhnila epidemija okužb z virusom HIV pri uporabnikih drog. Ker se varčuje tudi pri sredstvih za škropljenje komarjev, sta se pojavila malarija in virus Zahodnega Nila. Število samomorov se je povečalo za 40 odstotkov.
Kaj je še mogoče popraviti? “Zdravstveni pogoj, da morata biti v osebni kartoteki otroka zabeležena dva obiska pri zdravniku letno, res ni velika zahteva in to ne bi smel biti razlog za tak osip!” je podatek, da je še sredi junija ostalo neizkoriščenih nekaj tisoč subvencij za zdravstveno letovanje komentirala Margareta Seher Zupančič, predsednica slovenskega Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in pediatrinja v ZD Velenje: “Dejstvo je, da so nadzori zavarovalnice vse pogostejši in prav je tako.”
Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani.
Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani.
Kdo ali kaj lahko Evropo popelje iz krize? In kaj če odgovor na vse ni rast, dodana vrednost in evro? Kot ugotavlja filozof dr. Luka Omladič je bila odlika Evrope vedno to, da je bila v krizi idej: “Takšne krize so porajale nove ideje. Vprašanje pa je, če so ideje dandanes sploh še pomembne.” Renesansa 2.0. Kam nas peljejo misleci in kateri miselni tokovi lahko Evropo peljejo naprej?
Lani je policija začela preiskovati sume kaznivih dejanj pri opravljanju izpitov za vozniška dovoljenja in pri izdajanju potrdil o opravljenem tečaju varne vožnje. Po dosedanji preiskavi naj bi bila sporna vsaj četrtina izdanih tovrstnih potrdil.
Vam je že kdo kdaj ukradel idejo ali si prilastil vaš izdelek? V tokratni oddaji bomo preko primerov ogoljufanih oziroma okradenih posameznikov preverjamo, kakšne pravice imamo po avtorskem pravu.
Davčna uprava je odmerila večino davčnih obveznosti za preteklo leto,mnogi svojih obveznosti še niso poravnali in trenutno so v pripravi, med drugimi, davčne izvršbe za 50.000 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 € (od tega jih je 8.500 tik pred samo izvršbo). Stroški davčne izvršbe, ki jih je dolžan plačati davčni zavezanec, ko prejme sklep o davčni izvršbi, znašajo 25 € za administrativne sklepe oziroma 75 € za sklep o davčni izvršbi na premičnine, stroške izpeljave postopka pa si zaračunajo še banke.
Pomoč poplavljenim na Balkanu se še naprej zbira po vsej Sloveniji, počasi se bo začela tudi obnova prizadetih območij. Zbiranje pomoči pa ima, zanimivo, tudi pozitiven vpliv na naše gospodarstvo. Kakšne so aktualne razmere na poplavljenih območjih, kako je s pomočjo in učinkovitostjo njenega razdeljevanja, kaj v Srbiji in Bosni in Hercegovini trenutno najbolj potrebujejo, kako bo z obnovo in kakšna bo pri tem vloga Slovenije …
Poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept se opazno povečuje, ugotavljajo v slovenski zdravstveni blagajni. Če jih opredelimo po strošku zdravljenja, ki presega 2 tisoč evrov letno na osebo, je bil njihov delež lani skoraj 23-odstoten, samo v ljubljanskem kliničnem centru pa so biološka zdravila predstavljala polovico vseh stroškov za zdravila. Ob navadnih bioloških zdravilih pa so novi igralci na trgu tudi biogeneriki oziroma podobna biološka zdravila, pri razvoju katerih igramo prav Slovenci pomembno vlogo. Kako tovrstna zdravila zaznamujejo farmacevtski trg in kaj obetajo pacientom?
Na obojih dosedanjih evropskih volitvah je bila volilna udeležba v Sloveniji 28%. Strokovnjaki ugotavljajo, da je to premalo in se hkrati sprašujejo, zakaj ljudi evropske teme ne zanimajo bolj.
Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo leto 2015 evropsko leto razvoja. Kakšna pa je realnost?
Probleme rešujemo takoj. V dobro zavarovancev. Tako piše v poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje za lansko leto. Na spletni strani Zdravniške zbornice pa najdemo misel, da le zdravnik in pacient, ki si zaupata, lahko dosežeta najboljše učinke zdravljenja. Resničnost teh trditev smo preverili pri predstavnikih medicinske stroke in Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Odlično usposobljeni reševalci in piloti očitno niso dovolj, da bi slovenski sistem helikopterskega reševanja veljal za vzornega. Bo treba zaradi evropskih smernic res kaj spremeniti? “V letu 2013 smo opravili okoli 400 ur humanitarnih nalog. Približno 180 ur nujne medicinske pomoči, 100 ur gorsko reševalnih akcij, 60 ur prevozov v inkubatorju in 70 ur medbolnišničnih prevozov,” pojasnjuje vodja oddelka pilotov pri letalski policijski enoti Damjan Bregar. Bodo policijski in vojaški helikopterji jeseni še smeli sodelovati pri nujni medicinski pomoči? Zakaj Slovenija sama vzorno ne uredi področja in straši s predpisi iz Bruslja?
Ob vsaki politični krizi Slovenci spoznavamo, da so lahko tudi različni volilni sistemi stvar mode, časa in prostora. In predvsem stopnje demokratične zavesti nekega naroda. Gost tokratne oddaje je bil dr. Ciril Ribičič.
Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?
V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.
Neveljaven email naslov