Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?
V upanju, da v življenju ne bom več pisal izjav, s katerimi bi zagovarjal svoje bivanje doma, vas, uprava ŠDL, lepo pozdravljam
Študentski domovi v Ljubljani so za večino študentov zaprti že šesti mesec zapored. Stanovalci domov imajo prepovedane obiske, domski red je strog, izjeme tistih, ki tam lahko ostanejo, pa so zelo ozko določene. Študenti opozarjajo, da je študentsko bivanje treba razumeti v bistveno širšem kontekstu kot osamosvojitev in most na poti k odraslosti. Te povezanosti pa na upravi Študentskih domov Ljubljana in Ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport ne vidijo.
Ukrepi zapiranja študentskih domov so poglobili tudi razlike med manj in bolj privilegiranimi študenti, na kar opozarja Patrik Čelik, predsednik Študentskega sveta stanovalcev.
"Zapiranje študentskih domov je povzročilo, da so študenti, ki so že tako socialno manj privilegirani, zdaj v še slabšem položaju in imajo še manj možnosti, da se v teh ključnih študentskih letih proaktivno razvijajo."
Študenti so zaradi odločitve vidno nezadovoljni in želijo v zvezi s tem tudi ukrepati. Zaradi strahu pred izselitvijo se posamezniki, ki bivajo v Študentskih domovih Ljubljana, ne želijo poimensko izpostaviti.
"Zdi se mi sporno, da nas mečejo iz domov. Nekateri imamo še vedno študentska dela, doma nimamo možnosti za študiranje ali pa si dom delimo s posamezniki iz kritične skupine. Nesmiselno je, da pošljem na upravo željo, da ostanem v študentskem domu, in mi prošnjo zavrnejo z razlago, da študentsko delo ni dovolj. Še vedno sem študent, se preživljam sam. Od česa naj živim?"
"Naj tudi uprava ŠDL pokaže, da jim je mar. To, da si slišan, pomeni veliko več kot to, da prejmeš telefonski klic direktorja (Tomaža Pečnika) in se počutiš še bolj nadzorovanega, kot da si nekaj naredil narobe."
In kaj na vse to pravi uprava Študentskih domov v Ljubljani?
"Ker smo imeli ogromno vprašanj, pa zelo malo časa, smo enostavno naredili tipske odgovore. Vem, da je to zelo ponesrečen tip komunikacije, ampak tako smo lahko pravočasno skomunicirali zadeve." – Igor Brlek, vodja sektorja za študentske zadeve na ŠDL
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?
V upanju, da v življenju ne bom več pisal izjav, s katerimi bi zagovarjal svoje bivanje doma, vas, uprava ŠDL, lepo pozdravljam
Študentski domovi v Ljubljani so za večino študentov zaprti že šesti mesec zapored. Stanovalci domov imajo prepovedane obiske, domski red je strog, izjeme tistih, ki tam lahko ostanejo, pa so zelo ozko določene. Študenti opozarjajo, da je študentsko bivanje treba razumeti v bistveno širšem kontekstu kot osamosvojitev in most na poti k odraslosti. Te povezanosti pa na upravi Študentskih domov Ljubljana in Ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport ne vidijo.
Ukrepi zapiranja študentskih domov so poglobili tudi razlike med manj in bolj privilegiranimi študenti, na kar opozarja Patrik Čelik, predsednik Študentskega sveta stanovalcev.
"Zapiranje študentskih domov je povzročilo, da so študenti, ki so že tako socialno manj privilegirani, zdaj v še slabšem položaju in imajo še manj možnosti, da se v teh ključnih študentskih letih proaktivno razvijajo."
Študenti so zaradi odločitve vidno nezadovoljni in želijo v zvezi s tem tudi ukrepati. Zaradi strahu pred izselitvijo se posamezniki, ki bivajo v Študentskih domovih Ljubljana, ne želijo poimensko izpostaviti.
"Zdi se mi sporno, da nas mečejo iz domov. Nekateri imamo še vedno študentska dela, doma nimamo možnosti za študiranje ali pa si dom delimo s posamezniki iz kritične skupine. Nesmiselno je, da pošljem na upravo željo, da ostanem v študentskem domu, in mi prošnjo zavrnejo z razlago, da študentsko delo ni dovolj. Še vedno sem študent, se preživljam sam. Od česa naj živim?"
"Naj tudi uprava ŠDL pokaže, da jim je mar. To, da si slišan, pomeni veliko več kot to, da prejmeš telefonski klic direktorja (Tomaža Pečnika) in se počutiš še bolj nadzorovanega, kot da si nekaj naredil narobe."
In kaj na vse to pravi uprava Študentskih domov v Ljubljani?
"Ker smo imeli ogromno vprašanj, pa zelo malo časa, smo enostavno naredili tipske odgovore. Vem, da je to zelo ponesrečen tip komunikacije, ampak tako smo lahko pravočasno skomunicirali zadeve." – Igor Brlek, vodja sektorja za študentske zadeve na ŠDL
Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni? SOGOVORNIKI: Genetik dr. Radovan Komelj Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič Sintezni biolog dr. Roman Jerala Filozof Igor Pribac
Vsaka občina je zgodba zase. To nedeljo nas čaka 56 zgodb. Kaj pred drugim krogom županskih volitev izpostavljajo novinarka in novinarji: Tjaša Škamperle, Primož Cirman, Aljoša Peršak in Danijel Poslek. Z njimi se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije, Bogdanu Gabrovcu, ki je pred štirimi leti stopil v velike čevlje Janeza Kocijančiča, se izteka prvi mandat. V nedeljo, 16. decembra, bo na volilni skupščini očitno izvoljen še v drugo, saj je edini kandidat za vodenje osrednje športne organizacije. Ali to pomeni, da je bil tako uspešen ali pa funkcija predsednika OKS ni več tako mamljiva kot je bila še pred štirimi leti? Z njim se je pogovarjal Aleš Smrekar.
V letu, ko Splošna deklaracija človekovih pravic praznuje 70. obletnico, se zdi, da so najosnovnejše človekove pravice znova pod vprašajem. V okviru Organizacije Združenih narodov deluje Svet za človekove pravice. Kakšno vlogo predstavlja na aktualnem političnem prizorišču in kako je Slovenija izkoristila predsedovanje Svetu v letošnjem letu?
Prometni zastoji so mora večine voznikov po svetu, tudi pri nas. Ena od rešitev za zmanjšanje kolon oziroma potovalnega časa, je večja varnostna razdalja. Val 202 je pred dnevi pozival k spremenjenemu načinu vožnje z večjo varnostno razdaljo ter brez sunkovitih zaviranj in pospeševanj, DARS je izvajal primerjalne meritve na dveh odsekih avtocest. Gosta sta bila Andrej Brglez in Nataša Kovše iz Službe za upravljanje in vzdrževanje DARS. "Zbirali smo podatke na 15-minutnih obremenitvah. Delali smo primerjave in zmagovalec je dolenjska smer, v konicah je namreč opazovane odseke v tem času prevozilo tudi do 1180 vozil, kar je izredno dober podatek." - Nataša Kovše Andrej Brglez: "Promet je živ organizem in vsi smo del tega pretoka. Japonski strokovnjaki so naredili eksperiment, kjer so avtomobile spravili v krog in vsakemu vozniku rekli, naj vozi z isto hitrostjo. En voznik je nekoliko spremenil hitrost in v krogu se je stvar spremenila."
Čeprav se iz uro v uro vrstijo pozivi za prepoved za soboto napovedanega shoda neofašističnega gibanja CasaPound v Trstu, neofašisti napovedujejo celo večjo udeležbo kot maja 2015 v Gorici. Prejšnji teden je evropski parlament z veliko večino sprejel resolucijo, s katero poziva k prepovedi neofašističnih in neonacističnih skupin v EU. Za resolucijo je v Strasbourgu odločno glasovala tudi švedska evroposlanka Soraya Post, ki so ji kot pripadnici romske manjšine in odkriti protifašistki že večkrat grozili celo s smrtjo. Zakaj moramo neofašizem nujno ustaviti?
Letalski prevoz je zadnja leta poceni in tako dostopnejši. Projekcije kažejo, da bo zračni promet vse gostejši, tudi v prihodnje bodo zamude, morda jih bo še več. Ne glede na rast in razvoj, infrastruktura številu letal in potnikov ne sledi. Zamude, tudi odpovedi letov se dogajajo vsem letalskim prevoznikom, a vendarle zadnje mesece imajo potniki Adrie Airways, na katerega smo Slovenci še posebej vezani, velike težave, ki nekoliko izstopajo. O razmerah v letalskem prometu, tudi o njegovi prihodnosti, predvsem pa o Adrii Airways je v Vročem mikrofonu odgovore iskala Tatjana Pirc.
Po desetletjih zelo raznoliko urejenega dispečerskega sistema za nujno pomoč v Sloveniji zlagoma prehajamo na sodoben, poenoten sistem, ki bo za vso državo voden iz le dveh centrov: ljubljanskega in mariborskega. Slednji je pred dnevi že začel delovati v Mariboru. Kakšne so prve izkušnje, kaj se bo z novim sistemom spremenilo za tiste, ki pomoč potrebujejo in kaj za reševalce, bo v Vročem mikrofonu pojasnil vodja Dispečerske službe zdravstva UKC LJ Ljubljana Andrej Fink, ki bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Medvladni podnebni forum je objavil najpomembnejše podnebno poročilo do zdaj. Do leta 2030 bomo morali globalne emisije CO2 prepoloviti, porabo premoga bomo morali zmanjšati vsaj za dve tretjini, porabo nafte za 37 odstotkov. Če se želimo izogniti najhujšemu scenariju, bodo nujne hitre in premišljene spremembe. Bodo vodilni svetovni znanstveniki uspeli strezniti politike, tudi slovenske? Bomo prekinili škodljive prakse preteklih let? Vroči mikrofon je pripravil Gorazd Rečnik.
Kaj preostane odgovornemu in etičnemu oglaševalcu, ko ugotovi, da so njegovi oglasi na spletnih straneh umeščeni v slabo družbo, ob nedostojne, nesprejemljive, nestrpne, žaljive ali sovražne vsebine? O tem so s Tatjano Pirc govorili strokovnjaki za medije, oglaševanje in tržno komuniciranje: dr. Milena Fornazarič, dr. Tanja Kamin in dr. Marko Milosavljevič.
18. novembra bodo lokalne volitve. Kandidatke in kandidati so že v nizkem startu, nas pa je zanimalo, v kakšni kondiciji so slovenske občine.
Hrvaški domovi za upokojence že nekaj časa veljaj za resno alternativo namestitvi slovenskih starostnikov v domačih domovih za upokojence. Najdemo jih vzdolž celotne meje z južno sosedo, zakaj so zanimivi za slovenske stanovalce pa je hitro jasno. Kaj nižja cena pomeni za kakovost storitve? Katere pravice stanovalcem ne pripadajo in kakšna so morebitna doplačila? Vroči mikrofon o razmerah v hrvaških domovih za starejše, ki so vedno pogostejši izbor slovenskih starostnikov.
Sovražnega govora je vsak dan več, a zakaj se v Sloveniji najhujših primerov kazensko skoraj ne preganja? Na to vprašanje odgovarjajo generalni državni tožilec Drago Šketa, dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, in Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.
Se prevozniki prilagajajo potrebam potnikov, sledijo ponudniki komercialnih prevozov povečanim turističnim tokovom? O izzivih javnega avtobusnega prometa, skrbi za čistejše okolje, novih koncesijah in o tem, kakšne strateške odločitve bi morali sprejeti, da bi bil javni prevoz prva izbira. Odgovori: mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor Nomago, in Robert Sever, direktor Združenja za promet, GZS.
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Več kot leto dni smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom. Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija WHO in tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim in to s številnimi ukrepi. A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, je vlada v odhodu minuli teden storila prav to.
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom. V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.
Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.
Neveljaven email naslov