Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Pogovor z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik
Prejšnji teden sta se sprla nacionalni koordinator za cepljenje in informacijska pooblaščenka. Mojca Prelesnik je od Jelka Kacina prejela obtožbe, da je kriva za težave zaradi neenotnega sistema za cepljenje. "Izjava je zavajajoča in povsem neprimerna. Ljudje so bili do neke mere zlorabljeni. Nekateri so najbrž res verjeli, da je informacijski pooblaščenec tisti, ki zavira možnost uparjanja teh podatkov, v končni fazi pa tudi poziva na cepljenje."
"Do tega trenutka še nihče ni bil oškodovan. Če si se kot posameznik prijavil na portal eUprave in če po nacionalni strategiji nisi na vrsti za cepljenje, ti ta prijava v nobenem primeru ne pomaga. Ljudje še vedno ne vedo, za kaj so se sploh prijavljali, ali gre za vrstni red ali neko preliminarno izražanje interesa za cepljenje. Dejstvo pa je, da so ljudje, ki so se prijavljali prek eUprave, morali povedati tudi svoj EMŠO. Če daš svoj EMŠO, ne pa številke zdravstvenega zavarovanja, se seveda teh baz brez ustrezne pravne podlage ne da upariti."
Zataknilo se je pri dogovoru med NIJZ, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za javno upravo, ki se med sabo niso mogli dogovoriti, kdo sploh je upravljavec te zbirke, torej kdo bi na cepljenje sploh lahko vabil. Druga težava pa je dejstvo, da ni aplikacije, ki bi lahko podatke prenašala k lečečim zdravnikom. Predvidoma bo narejena 10. maja 2021. Kot poudarja informacijska pooblaščenka, še vedno poteka tudi postopek, kdo bo sploh obdeloval podatke. "NIJZ si prizadeva, da se to zdaj ugotovi in da se ustrezno obvesti ljudi, kaj se je in se bo dogajalo s temi podatki ter kakšen je namen te zbirke."
"Seveda bi lahko obstajala neka vele mega državna zbirka osebnih podatkov, ampak potem smo na poti do Kitajske."
Glede cepilnega potnega lista informacijska pooblaščenka poudarja, da morajo biti pri snovanju teh certifikatov uravnotežena vsa tveganja za temeljne človekove pravice. "Treba je upoštevati tudi nevarnost uporabe teh certifikatov za druge namene, ne samo prehod meje, ampak za vse oblike omejitev gibanja in združevanja. Taka vzpostavitev certifikata tudi ne sme voditi v ustvarjanje neke mega centralne zbirke podatkov na ravni EU. Mi posebej poudarjamo tudi to, da ne sme priti do diskriminacije. Cepivo še ni na voljo vsem, nekateri tudi ne želijo, ne smejo ali se ne morejo cepiti."
Pri informacijskem pooblaščencu se pogosto ukvarjajo tudi z delovno-pravnimi vprašanji, kot je vprašanje termokamer ob vstopu v delovni prostor. Zbirali so se tudi osebni podatki, tudi fotografije. "Tehnologija omogoča veliko, ampak to ne pomeni, da so posegi v temeljno človekovo pravico tudi dopustni."
Informacijski pooblaščenec je prejšnji teden končal inšpekcijski postopek, v katerem je preverjal zakonitost obdelave podatkov v evidenci fotografiranih ljudi, ki jih obdeluje policija. Sistemskih nepravilnosti državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov ni ugotovil. V treh ločenih inšpekcijah nformacijski pooblaščenec preverja tudi konkretno uporabo avtomatizirane primerjave fotografij v okviru prekrškovnih postopkov zoper protestnike na treh shodih. Taka uporaba bi bila nezakonita.
"Modul Face Trace se lahko uporablja samo za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ne pa tudi prekrškov. Vedeti moramo, da ima policija zelo široka pooblastila. Vsako pooblastilo se da zlorabiti. Ampak v tem trenutku državni nadzornik kršitev še ni ugotovil, kaj bodo pokazali trije inšpekcijski nadzori, pa bo treba še počakati."
Slovenska policija ima osem sistemov za avtomatsko branje registrskih tablic, skupaj 16 kamer. Za to je bilo namenjenih 169.242 evrov, 80 odstotkov vrednosti je bilo financirano iz evropskega projekta.
"Policija sistema ta hip ne uporablja. Ima nameščene kamere na strehah nekaterih policijskih avtomobilov, vendar enot za procesiranje v avtih ni nameščenih. Gre za poseg v pravico do svobode gibanje in pravico do varstva osebnih podatkov, neodgovoren je tudi strošek nakupa. Stroka je ves čas opozarjala na neustrezno dikcijo predloga zakona, vendar je bila preslišana, teh sistemov pa se zdaj ne da uporabljati."
Informacijska pooblaščenka se je odzvala tudi na predlog zakona o debirokratizaciji, kjer opozarja tudi na zbirko telefonskih številk državljanov. "Tukaj gre za veliko tveganje za ustavno zagotovljeno zasebnost komunikacij, nenazadnje tudi za zlorabo za druge namene, kot so identifikacija različnih skupin državljanov, nadzor komunikacij, tudi za uporabo v namene politične propagande."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Pogovor z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik
Prejšnji teden sta se sprla nacionalni koordinator za cepljenje in informacijska pooblaščenka. Mojca Prelesnik je od Jelka Kacina prejela obtožbe, da je kriva za težave zaradi neenotnega sistema za cepljenje. "Izjava je zavajajoča in povsem neprimerna. Ljudje so bili do neke mere zlorabljeni. Nekateri so najbrž res verjeli, da je informacijski pooblaščenec tisti, ki zavira možnost uparjanja teh podatkov, v končni fazi pa tudi poziva na cepljenje."
"Do tega trenutka še nihče ni bil oškodovan. Če si se kot posameznik prijavil na portal eUprave in če po nacionalni strategiji nisi na vrsti za cepljenje, ti ta prijava v nobenem primeru ne pomaga. Ljudje še vedno ne vedo, za kaj so se sploh prijavljali, ali gre za vrstni red ali neko preliminarno izražanje interesa za cepljenje. Dejstvo pa je, da so ljudje, ki so se prijavljali prek eUprave, morali povedati tudi svoj EMŠO. Če daš svoj EMŠO, ne pa številke zdravstvenega zavarovanja, se seveda teh baz brez ustrezne pravne podlage ne da upariti."
Zataknilo se je pri dogovoru med NIJZ, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za javno upravo, ki se med sabo niso mogli dogovoriti, kdo sploh je upravljavec te zbirke, torej kdo bi na cepljenje sploh lahko vabil. Druga težava pa je dejstvo, da ni aplikacije, ki bi lahko podatke prenašala k lečečim zdravnikom. Predvidoma bo narejena 10. maja 2021. Kot poudarja informacijska pooblaščenka, še vedno poteka tudi postopek, kdo bo sploh obdeloval podatke. "NIJZ si prizadeva, da se to zdaj ugotovi in da se ustrezno obvesti ljudi, kaj se je in se bo dogajalo s temi podatki ter kakšen je namen te zbirke."
"Seveda bi lahko obstajala neka vele mega državna zbirka osebnih podatkov, ampak potem smo na poti do Kitajske."
Glede cepilnega potnega lista informacijska pooblaščenka poudarja, da morajo biti pri snovanju teh certifikatov uravnotežena vsa tveganja za temeljne človekove pravice. "Treba je upoštevati tudi nevarnost uporabe teh certifikatov za druge namene, ne samo prehod meje, ampak za vse oblike omejitev gibanja in združevanja. Taka vzpostavitev certifikata tudi ne sme voditi v ustvarjanje neke mega centralne zbirke podatkov na ravni EU. Mi posebej poudarjamo tudi to, da ne sme priti do diskriminacije. Cepivo še ni na voljo vsem, nekateri tudi ne želijo, ne smejo ali se ne morejo cepiti."
Pri informacijskem pooblaščencu se pogosto ukvarjajo tudi z delovno-pravnimi vprašanji, kot je vprašanje termokamer ob vstopu v delovni prostor. Zbirali so se tudi osebni podatki, tudi fotografije. "Tehnologija omogoča veliko, ampak to ne pomeni, da so posegi v temeljno človekovo pravico tudi dopustni."
Informacijski pooblaščenec je prejšnji teden končal inšpekcijski postopek, v katerem je preverjal zakonitost obdelave podatkov v evidenci fotografiranih ljudi, ki jih obdeluje policija. Sistemskih nepravilnosti državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov ni ugotovil. V treh ločenih inšpekcijah nformacijski pooblaščenec preverja tudi konkretno uporabo avtomatizirane primerjave fotografij v okviru prekrškovnih postopkov zoper protestnike na treh shodih. Taka uporaba bi bila nezakonita.
"Modul Face Trace se lahko uporablja samo za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ne pa tudi prekrškov. Vedeti moramo, da ima policija zelo široka pooblastila. Vsako pooblastilo se da zlorabiti. Ampak v tem trenutku državni nadzornik kršitev še ni ugotovil, kaj bodo pokazali trije inšpekcijski nadzori, pa bo treba še počakati."
Slovenska policija ima osem sistemov za avtomatsko branje registrskih tablic, skupaj 16 kamer. Za to je bilo namenjenih 169.242 evrov, 80 odstotkov vrednosti je bilo financirano iz evropskega projekta.
"Policija sistema ta hip ne uporablja. Ima nameščene kamere na strehah nekaterih policijskih avtomobilov, vendar enot za procesiranje v avtih ni nameščenih. Gre za poseg v pravico do svobode gibanje in pravico do varstva osebnih podatkov, neodgovoren je tudi strošek nakupa. Stroka je ves čas opozarjala na neustrezno dikcijo predloga zakona, vendar je bila preslišana, teh sistemov pa se zdaj ne da uporabljati."
Informacijska pooblaščenka se je odzvala tudi na predlog zakona o debirokratizaciji, kjer opozarja tudi na zbirko telefonskih številk državljanov. "Tukaj gre za veliko tveganje za ustavno zagotovljeno zasebnost komunikacij, nenazadnje tudi za zlorabo za druge namene, kot so identifikacija različnih skupin državljanov, nadzor komunikacij, tudi za uporabo v namene politične propagande."
Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.
Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.
Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …
Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.
Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?
Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?
Potem ko je Iran sprožil vojaški napad na Izrael, ta pa se ga je skupaj z zaveznicami uspešno ubranil, je v zraku ostalo veliko vprašanj. Veliko več je “neznanega” kot “znanega”, veliko več “nepredvidljivega” kot “predvidljivega.” Kako vse to postaviti v smiseln zgodovinski in politični kontekst? O Gazi, vlogi Združenih držav Amerike, Evropski uniji, delovanju Nemčije, o tretji svetovni vojni in podnebni krizi svoje misli ponujata:
Hrvati bodo prvič v zgodovini na parlamentarne volitve odšli v sredini tedna, kar pomeni dodaten dela prost dan in dobesedno praznik demokracije. Kampanjo je zaznamovala napoved predsednika države Milanovića, da bo postal novi premier, ustavno sodišče mu je aktivno vključevanje v predvolilne dejavnosti formalno sicer preprečilo. Kampanja je dokaj prazna in zožena predvsem na verbalne spopade med premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Komu kaže bolje, kaj bi prinesle morebitne spremembe, kakšni izzivi čakajo Hrvaško, katere so ključne dileme za boljšo prihodnost … Bodo uspešnejše Reke pravice (geslo koalicije SDP) ali bodo zmagali Vsi izzivi (geslo koalicije HDZ)?
Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer. Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?
V nedeljo, 7. aprila, je minilo šest mesecev od strahovitega napada Hamasa v južnem Izraelu, ki je vzel več kot 1200 življenj. Palestinsko gibanje Hamas, ki je ponekod po svetu opredeljeno kot teroristična organizacija, je zajelo tudi več kot 250 talcev. Sledil je srdit in brutalen vojaški odziv izraelske oblasti, ki je nad Gazo tako rekoč z vajeti spustila svojo vojsko. Ta je v pol leta ubila več kot 33 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov otrok, popolnoma opustošila območje Gaze, povzročila ekocid, številni mednarodni opazovalci pa v dejanjih izraelske vojske vidijo tudi genocid. Konflikt v Gazi, Palestini, Izraelu pa se ne dogaja samo zadnjih šest mesecev. Gre namreč za enega najdlje trajajočih in tudi najbolj zapletenih konfliktov v zgodovini.
Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?
Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom.
Pred kratkim je minilo dve leti od začetka vojne v Ukrajini, čez nekaj dni bo pol leta, kar poteka genocidna vojna na območju Gaze in na drugih palestinskih območjih. Človeku, ki vojne še ni izkusil, so vsakodnevno ubijanje, strah, negotovost, izgube bližnjih, tudi begunstvo, v resnici nepredstavljivi: če jih mora izkusiti otrok, še toliko bolj.
Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.
10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal.
Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?
Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat?
Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?
Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.
V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?
Neveljaven email naslov