Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, in kot kaže, bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati? Vse o vpisu na srednje šole pojasni Mateja Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
O izzivih in posebnostih letošnjega vpisa v srednješolske programe z Matejo Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, kot kaže, pa bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati?
Če pogledamo število prijav na srednješolske programe, lahko kar hitro ugotovimo, da je slika drugačna kot prejšnje leto. Letos namreč končuje osnovno šolo dobrih 19.000 devetošolcev, kar je dobrih tisoč devetošolcev več kot leto prej. Za to generacijo so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport razpisali dobrih 24.000 prostih mest, ta hip pa je na ta razpisna mesta prijavljenih približno 20.000 kandidatov.
"Za letošnjo generacijo je analiza prijav pokazala, da je izrazito povečan interes za vpis v programe računalnikar in tehnik računalništva. To je verjetno posledica tudi šole na daljavo, otroci so namreč ugotovili, da je ta poklic zelo iskan in zanimiv. Verjetno se tudi zavedajo pomembnosti digitalne pismenosti. Iz neznanih razlogov pa se je zmanjšal interes za vpis v program oblikovalec kovin orodjar. Ta program je do lanskega leta veljal za enega najpopularnejših poklicev za mlade. Zmanjšal pa se je tudi interes za vpis v programe s področja gastronomije in turizma. To pa je najverjetneje posledica epidemičnega stanja v državi. Otroci so ugotovili, da so lahko ti poklici precej rizični." – Matejo Gornik Mrvar
Letošnje stanje prijavljenih pa kaže tudi na nekoliko povečan interes za vpis v gimnazijske programe, vendar to velja le za osrednjeslovensko regijo. Kje so razlogi?
"Otroci so ugotovili, da je šolanje na daljavo tam nekoliko lažje izvedljivo kot šolanje v strokovnem, poklicnem programu, kjer je pri strokovnih predmetih treba opravljati praktično usposabljanje z delodajalci."
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, in kot kaže, bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati? Vse o vpisu na srednje šole pojasni Mateja Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
O izzivih in posebnostih letošnjega vpisa v srednješolske programe z Matejo Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, kot kaže, pa bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati?
Če pogledamo število prijav na srednješolske programe, lahko kar hitro ugotovimo, da je slika drugačna kot prejšnje leto. Letos namreč končuje osnovno šolo dobrih 19.000 devetošolcev, kar je dobrih tisoč devetošolcev več kot leto prej. Za to generacijo so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport razpisali dobrih 24.000 prostih mest, ta hip pa je na ta razpisna mesta prijavljenih približno 20.000 kandidatov.
"Za letošnjo generacijo je analiza prijav pokazala, da je izrazito povečan interes za vpis v programe računalnikar in tehnik računalništva. To je verjetno posledica tudi šole na daljavo, otroci so namreč ugotovili, da je ta poklic zelo iskan in zanimiv. Verjetno se tudi zavedajo pomembnosti digitalne pismenosti. Iz neznanih razlogov pa se je zmanjšal interes za vpis v program oblikovalec kovin orodjar. Ta program je do lanskega leta veljal za enega najpopularnejših poklicev za mlade. Zmanjšal pa se je tudi interes za vpis v programe s področja gastronomije in turizma. To pa je najverjetneje posledica epidemičnega stanja v državi. Otroci so ugotovili, da so lahko ti poklici precej rizični." – Matejo Gornik Mrvar
Letošnje stanje prijavljenih pa kaže tudi na nekoliko povečan interes za vpis v gimnazijske programe, vendar to velja le za osrednjeslovensko regijo. Kje so razlogi?
"Otroci so ugotovili, da je šolanje na daljavo tam nekoliko lažje izvedljivo kot šolanje v strokovnem, poklicnem programu, kjer je pri strokovnih predmetih treba opravljati praktično usposabljanje z delodajalci."
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov