Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
Sogovornika: Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon, in Monika Lamot, doktorska študentka sociologije
Leta 2021 smo se znašli v položaju, ki si ga pred dvema letoma ne bi predstavljali niti v najbolj divjem scenariju: doseči precepljenost celotnega prebivalstva proti covidu-19. Čeprav Slovenija že nekaj let spada med države, kjer je zaupanje do cepljenja nižje, smo se znašli pred izzivom, kako državljane motivirati za cepljenje. Zakaj se torej Slovenci nočemo cepiti in iščemo način, kako spremeniti promocijo cepljenja, da bo pritegnila več državljanov?
Problem precepljenosti je bil pričakovan, pravi Monika Lamot, doktorska študentka sociologije na mariborski filozofski fakulteti, ki je lani februarja končala magistrski študij z nalogo o dejavnikih stališč do cepljenja po svetu in Sloveniji, s to temo pa se raziskovalno ukvarja še naprej: "V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija uvršča med tiste države, ki izražajo več nezupanja v cepiva, pa tudi več strahu pred varnostjo in učinkovitostjo cepiv."
"Pri teh cepilskih kampanjah ni ene poti, v resnici gre za kar kompleksno zadevo. Prvič zato, ker se razlogi za zadržke razlikujejo tako znotraj družbe kot tudi med družbami. Lahko gre ali za strah pred injekcijo ali pa širše, kot je pomanjkanje zaupanja v zdravstvene in politične institucije."
Težavo pri doseganju precepljenosti predsvem povzroča dvom o učinkovitosti cepiv, ki se je v zadnjih desetletjih povečal. Zato velja prepričanje, da je gibanje proti cepljenju vnovič oživelo, čeprav je v resnici prisotno od uvedbe prvih cepiv naprej.
"Ko cepiva privedejo do nekega masovnega upada nalezljivih bolezni in smrti, ljudje začnejo pozabljati na grožnje in posledice, ki jih te bolezni lahko predstavljajo. V ospredje pridejo stranski učinki cepiv. Ljudje se posledično začnejo počutiti, kot da jih ogrožajo cepiva in ne bolezni. Zato lahko postane cepivo žrtev lastnega uspeha."
Med najboljše marketinške taktike pa še vedno spada tehnika "od ust do ust", saj ljudem, ki jih poznamo, veliko bolj zaupamo kot npr. zgibankam, letakom ali objavam na družabnih omrežjih. Prav pri promociji cepljenja proti covidu-19 pa je uporabna tudi stara slovenska specifika odnosov s sosedi: Če se je cepil sosed, se bom pa tudi jaz! Tovrstne prakse pozdravlja tudi Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon.
"To, da se ljudje izpostavijo, da so se cepili, je zelo dobra novica. Še več, tisti, ki se cepijo, bi morali dobiti npr. majice, nalepke ... Torej nekaj, s čimer bi lahko povečali vidnost ljudi, ki so cepljeni. To je zelo pomembno pri razširitvi cepljenja."
1289 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
Sogovornika: Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon, in Monika Lamot, doktorska študentka sociologije
Leta 2021 smo se znašli v položaju, ki si ga pred dvema letoma ne bi predstavljali niti v najbolj divjem scenariju: doseči precepljenost celotnega prebivalstva proti covidu-19. Čeprav Slovenija že nekaj let spada med države, kjer je zaupanje do cepljenja nižje, smo se znašli pred izzivom, kako državljane motivirati za cepljenje. Zakaj se torej Slovenci nočemo cepiti in iščemo način, kako spremeniti promocijo cepljenja, da bo pritegnila več državljanov?
Problem precepljenosti je bil pričakovan, pravi Monika Lamot, doktorska študentka sociologije na mariborski filozofski fakulteti, ki je lani februarja končala magistrski študij z nalogo o dejavnikih stališč do cepljenja po svetu in Sloveniji, s to temo pa se raziskovalno ukvarja še naprej: "V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija uvršča med tiste države, ki izražajo več nezupanja v cepiva, pa tudi več strahu pred varnostjo in učinkovitostjo cepiv."
"Pri teh cepilskih kampanjah ni ene poti, v resnici gre za kar kompleksno zadevo. Prvič zato, ker se razlogi za zadržke razlikujejo tako znotraj družbe kot tudi med družbami. Lahko gre ali za strah pred injekcijo ali pa širše, kot je pomanjkanje zaupanja v zdravstvene in politične institucije."
Težavo pri doseganju precepljenosti predsvem povzroča dvom o učinkovitosti cepiv, ki se je v zadnjih desetletjih povečal. Zato velja prepričanje, da je gibanje proti cepljenju vnovič oživelo, čeprav je v resnici prisotno od uvedbe prvih cepiv naprej.
"Ko cepiva privedejo do nekega masovnega upada nalezljivih bolezni in smrti, ljudje začnejo pozabljati na grožnje in posledice, ki jih te bolezni lahko predstavljajo. V ospredje pridejo stranski učinki cepiv. Ljudje se posledično začnejo počutiti, kot da jih ogrožajo cepiva in ne bolezni. Zato lahko postane cepivo žrtev lastnega uspeha."
Med najboljše marketinške taktike pa še vedno spada tehnika "od ust do ust", saj ljudem, ki jih poznamo, veliko bolj zaupamo kot npr. zgibankam, letakom ali objavam na družabnih omrežjih. Prav pri promociji cepljenja proti covidu-19 pa je uporabna tudi stara slovenska specifika odnosov s sosedi: Če se je cepil sosed, se bom pa tudi jaz! Tovrstne prakse pozdravlja tudi Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon.
"To, da se ljudje izpostavijo, da so se cepili, je zelo dobra novica. Še več, tisti, ki se cepijo, bi morali dobiti npr. majice, nalepke ... Torej nekaj, s čimer bi lahko povečali vidnost ljudi, ki so cepljeni. To je zelo pomembno pri razširitvi cepljenja."
Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.
Neveljaven email naslov