Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bolj ko pritiskajo na nas, težje se bomo dali

02.06.2021

Pred 33 leti se je začela afera JBTZ. 31. maja 1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, malo kasneje tudi Davida Tasića. Francija Zavrla jim ni uspelo aretirati, zato se je na procesu proti četverici, ki je bila obtožena izdaje vojaške skrivnosti, edini branil s prostosti. Teh dogodkov se spominjamo, ker so bili pomembni pri nastajanju naše države, pa tudi zato, ker si slovenska javnost, ki se je takrat odzvala s protesti in zborovanji, pogumno, silovito in množično, zasluži poklon. Tatjana Pirc se je o tistih in teh časih pogovarjala z Alijem Žerdinom, Matjažem Albrehtom, Igorjem Bavčarjem in Petrom Lovšinom.

Ali Žerdin, Matjaž Albreht, Igor Bavčar in Peter Lovšin o aferi JBTZ

V protestniški zgodovini Slovenije ima posebno mesto leto 1988, ko se je prav v teh dneh pred 33 leti začela afera JBTZ (Janša, Borštner, Tasić, Zavrl). Slovenija se je takrat odzvala silovito, množično in pogumno. Za zaščito obtoženih, ki jim je armada očitala izdajo vojaške skrivnosti, za boljšo koordinacijo in organizacijo akcij, zborovanj, protestov, so ustanovili odbor za varstvo človekovih pravic, ki je začel delovati junija 1988, ugasnil pa je aprila 1990. Odbor, ki ga je skupaj s sodelavkami in sodelavci uspešno vodil Igor Bavčar, je imel več kot sto tisoč posameznih in kolektivnih članov, združil je na videz nezdružljive. Zaradi široke podpore je imel neverjetno moč. Kako je protestniško gibanje konec osemdesetih spremenilo Slovenijo, kaj se je dogajalo pred tem, kako je deloval odbor za varstvo človekovih pravic?

Novinar, urednik, sociolog, publicist dr. Ali Žerdin, ki je bil leta 1988 odgovorni urednik Radia Študent, je takrat poročal, pozorno spremljal dogajanja, njegova knjiga Generali brez kape, ki je izšla leta 1997, pa je izjemen dokument tega obdobja. V uvodniku je Žerdin napisal, da je leto 1988 čas odbora za varstvo človekovih pravic in da je tisto, kar je bilo leta 1988 zares zanimivo,  gibanje.

''Najbolj enostaven opis bi bil, da je to čas, ko je staremu režimu pošla sapa, novi pa se še ni vzpostavil, kaj šele, da bi se že pokvaril. Imeli smo vmesni čas, ki je omogočal, da se v družbi dela izume, da se razmišlja, kako postaviti stvari na novo. Zanikalo se je ideje, ki so prihajale iz centra jugoslovanske federacije, bile so pa ideje, ki so bile bolj samonikle, kako bi se preuredili odnosi v Sloveniji, pa tudi širše. Ta razprava je tekla v okviru tako imenovane pisateljske ustave. Staro se je poslavljalo z določenimi represivnimi ambicijami, novo še ni bilo postavljeno, bil pa je to graditeljski čas, prežet s silovitim optimizmom in z veliko količino državljanskega poguma.''

Tudi mediji so bili pomemben del te arene, pravi Žerdin. Mladina, Radio Študent, Tribuna, Katedra, Nova revija, Problemi, Časopis za kritiko znanosti, za katerega sta takrat delala tudi Janša in Bavčar, pomembna je bila še Revija 2000, ki je naredila prvo tematsko številko o slovenskem nacionalnem vprašanju, torej pred Novo revijo. Ko so bile razmere resne, so se znali vsi, tudi tisti, ki se niso najbolj prijazno gledali, povezati v močno omrežje takratne civilne družbe, kar je tudi ključna značilnost tega burnega časa.

Ali Žerdin svari pred poenostavljanjem zgodovine, ko govorimo o zaslugah pri nastajanju in osamosvajanju naše države:

''Stvari so bile kompleksne, v to kompleksnost je treba vključiti pogumna gibanja iz šestdesetih, ki so odpirala prostor svobode, medije, revije, pogum in brezkompromisnost punka, mirovno in ekološko gibanje, duhovna gibanja, gibanja za človekove pravice … Nujno se je treba zavedati, da nastanek države ni v rokah peščice pogumnih posameznikov.''

''Poenostavljene interpretacije so v marsičem tudi rezultat političnih bojev za prisvajanje simbolnega kapitala,'' še poudarja Žerdin.

Tudi naš nekdanji sodelavec Matjaž Albreht je poročal o vseh teh dogodkih. Oglašal se je z Roške ceste, poročal o delu odbora, protestih in zborovanjih, spremljal je odzive oblasti, potek sojenja na vojaškem sodišču. Pravi, da je Radio Ljubljana, kot se je naš radio imenoval takrat, o tem poročal nenehno in podrobno. Matjaž se spominja, da je na radiu takoj po aretaciji Janše, Borštnerja, Tasića vladala velika previdnost, za vsak prispevek je bilo treba pridobiti odobritev glavnega urednika.

Marsikaj se je v teh tridesetih letih spremenilo. Spremenili so se tudi junaki, zaradi katerih smo leta 1988 protestirali in zborovali.

''Kaj so takrat fantje izjavljali, ko so prišli ven! Kako so bili navdušeni nad svobodo, nad množico, ki so jo slišali …''

Odbor za varstvo človekovih pravic je fenomen, ki si zasluži spomin, omembo, razlago, analizo in tudi poklon. Odbor je vodil Igor Bavčar, ki od septembra 2017 prestaja zaporno kazen na Dobu zaradi zadeve Istrabenz. Prosili smo ga za pogovor, saj je v času, o katerem govorimo, odigral pomembno vlogo. Pravi, da se tega obdobja spominja z veseljem, čeprav je bila negotovost velika. Povedal je, da v vsem tem vrenju še ni bilo zelo artikuliranega gibanja za nacionalno osamosvojitev.

''Ko sem takoj po aretacijah dal intervju za Mladino, me je novinar vprašal, kaj bo s Slovenijo. Odgovoril sem mu, da je zdaj vprašanje slovenske samostojnosti samo še vprašanje generacij. Takrat se mi je zdelo, da je to še daleč, nekaj, kar se šele začenja. V resnici pa se je zgodilo čez tri leta. To pove, kako družbeni procesi v nekem trenutku dobijo dinamiko, ki je presenetila vse nas, tudi nas, ki smo mislili, da jih nekako poganjamo. To je bilo lepo obdobje."

Enaintridesetega maja 1988 so aretirali Janšo, Borštnerja in Tasića, Zavrla jim ni uspelo aretirati. Po aretacijah so ustanovili odbor za varstvo človekovih pravic, enega izmed razlogov za uspešnost njegovega delovanja pa vidi Bavčar v jasnosti zastavljenih ciljev. Kaj Igor Bavčar sporoča ljudem, ki so polni pričakovanj takrat protestirali na Roški cesti in na Kongresnem trgu?

''Radi bi jim povedal, da tam niso bili zastonj in da nič od tega, kar je danes, ne morejo očitati samim sebi, ker so bili tam.''

Tudi skupina Pankrti je sodelovala v projektu upora, protestov, osamosvojitve in v času JBTZ. Po njihovem nastopu na zborovanju 21. junija 1988 je Janez, kranjski Janez postal himna tistega časa. Peter Lovšin je povedal, da so bili takoj za to, da nastopijo, čeprav je skupina leto prej razpadla. Kako pomembna je tesna povezava med protesti in glasbo?

''Če se spomnimo leta 1968, protestov proti vojni v Vietnamu, je to obdobje označilo eno celo generacijo, ki se je politično opismenjevala prek glasbe, Boba Dylana, protestnih pesmi. Tega zdaj ni več, ker težko poenotiš vsa različna stališča, saj smo ljudje tako zelo razdeljeni … Glasba je pomembna! Da v zadnjih letih ni bilo nobene tovrstne glasbe, ki bi jo ljudje ponotranjili za protestniške namene, pomeni, da nekaj ni v redu. Ali je nekaj narobe z glasbeniki ali pa s kontrarevolucijo."

Pankrti in politika, to dvoje ne gre skupaj, čeprav so Pankrti sodelovali pri utiranju poti za slovensko samostojnost.

"Niti na eno državno proslavo nas niso povabili, nobena oblast nas ni povabila niti na pivo. Ko smo pomagali, so nas prežvečili in izpljunili. Po tridesetih letih pa lahko rečem, da smo tudi mi enako naredili z njimi. S politiko, ki je vodila to državo, nismo nikoli več našli nobene skupne točke. Pankrti smo demokratična ustanova in bobnar Slavc je dejal, da nikoli več na noben politični nastop."

VITRINA SLOVENIJA, ki jo ob 30. obletnici naše države postavljamo na Valu 202, ima tri nove eksponate: naši sogovorniki so na polico o protestih postavili dve fotografiji avtorja Toneta Stojka in malo ploščo Pankrtov Lublana je bulana/Lepi in prazni. Daljše pogovore z Alijem Žerdinom, Igorjem Bavčarjem, Petrom Lovšinom in Matjažem Albrehtom, pa tudi posnetek prenosa z Roške boste našli v epizodah podkasta Zgodbe.


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Bolj ko pritiskajo na nas, težje se bomo dali

02.06.2021

Pred 33 leti se je začela afera JBTZ. 31. maja 1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, malo kasneje tudi Davida Tasića. Francija Zavrla jim ni uspelo aretirati, zato se je na procesu proti četverici, ki je bila obtožena izdaje vojaške skrivnosti, edini branil s prostosti. Teh dogodkov se spominjamo, ker so bili pomembni pri nastajanju naše države, pa tudi zato, ker si slovenska javnost, ki se je takrat odzvala s protesti in zborovanji, pogumno, silovito in množično, zasluži poklon. Tatjana Pirc se je o tistih in teh časih pogovarjala z Alijem Žerdinom, Matjažem Albrehtom, Igorjem Bavčarjem in Petrom Lovšinom.

Ali Žerdin, Matjaž Albreht, Igor Bavčar in Peter Lovšin o aferi JBTZ

V protestniški zgodovini Slovenije ima posebno mesto leto 1988, ko se je prav v teh dneh pred 33 leti začela afera JBTZ (Janša, Borštner, Tasić, Zavrl). Slovenija se je takrat odzvala silovito, množično in pogumno. Za zaščito obtoženih, ki jim je armada očitala izdajo vojaške skrivnosti, za boljšo koordinacijo in organizacijo akcij, zborovanj, protestov, so ustanovili odbor za varstvo človekovih pravic, ki je začel delovati junija 1988, ugasnil pa je aprila 1990. Odbor, ki ga je skupaj s sodelavkami in sodelavci uspešno vodil Igor Bavčar, je imel več kot sto tisoč posameznih in kolektivnih članov, združil je na videz nezdružljive. Zaradi široke podpore je imel neverjetno moč. Kako je protestniško gibanje konec osemdesetih spremenilo Slovenijo, kaj se je dogajalo pred tem, kako je deloval odbor za varstvo človekovih pravic?

Novinar, urednik, sociolog, publicist dr. Ali Žerdin, ki je bil leta 1988 odgovorni urednik Radia Študent, je takrat poročal, pozorno spremljal dogajanja, njegova knjiga Generali brez kape, ki je izšla leta 1997, pa je izjemen dokument tega obdobja. V uvodniku je Žerdin napisal, da je leto 1988 čas odbora za varstvo človekovih pravic in da je tisto, kar je bilo leta 1988 zares zanimivo,  gibanje.

''Najbolj enostaven opis bi bil, da je to čas, ko je staremu režimu pošla sapa, novi pa se še ni vzpostavil, kaj šele, da bi se že pokvaril. Imeli smo vmesni čas, ki je omogočal, da se v družbi dela izume, da se razmišlja, kako postaviti stvari na novo. Zanikalo se je ideje, ki so prihajale iz centra jugoslovanske federacije, bile so pa ideje, ki so bile bolj samonikle, kako bi se preuredili odnosi v Sloveniji, pa tudi širše. Ta razprava je tekla v okviru tako imenovane pisateljske ustave. Staro se je poslavljalo z določenimi represivnimi ambicijami, novo še ni bilo postavljeno, bil pa je to graditeljski čas, prežet s silovitim optimizmom in z veliko količino državljanskega poguma.''

Tudi mediji so bili pomemben del te arene, pravi Žerdin. Mladina, Radio Študent, Tribuna, Katedra, Nova revija, Problemi, Časopis za kritiko znanosti, za katerega sta takrat delala tudi Janša in Bavčar, pomembna je bila še Revija 2000, ki je naredila prvo tematsko številko o slovenskem nacionalnem vprašanju, torej pred Novo revijo. Ko so bile razmere resne, so se znali vsi, tudi tisti, ki se niso najbolj prijazno gledali, povezati v močno omrežje takratne civilne družbe, kar je tudi ključna značilnost tega burnega časa.

Ali Žerdin svari pred poenostavljanjem zgodovine, ko govorimo o zaslugah pri nastajanju in osamosvajanju naše države:

''Stvari so bile kompleksne, v to kompleksnost je treba vključiti pogumna gibanja iz šestdesetih, ki so odpirala prostor svobode, medije, revije, pogum in brezkompromisnost punka, mirovno in ekološko gibanje, duhovna gibanja, gibanja za človekove pravice … Nujno se je treba zavedati, da nastanek države ni v rokah peščice pogumnih posameznikov.''

''Poenostavljene interpretacije so v marsičem tudi rezultat političnih bojev za prisvajanje simbolnega kapitala,'' še poudarja Žerdin.

Tudi naš nekdanji sodelavec Matjaž Albreht je poročal o vseh teh dogodkih. Oglašal se je z Roške ceste, poročal o delu odbora, protestih in zborovanjih, spremljal je odzive oblasti, potek sojenja na vojaškem sodišču. Pravi, da je Radio Ljubljana, kot se je naš radio imenoval takrat, o tem poročal nenehno in podrobno. Matjaž se spominja, da je na radiu takoj po aretaciji Janše, Borštnerja, Tasića vladala velika previdnost, za vsak prispevek je bilo treba pridobiti odobritev glavnega urednika.

Marsikaj se je v teh tridesetih letih spremenilo. Spremenili so se tudi junaki, zaradi katerih smo leta 1988 protestirali in zborovali.

''Kaj so takrat fantje izjavljali, ko so prišli ven! Kako so bili navdušeni nad svobodo, nad množico, ki so jo slišali …''

Odbor za varstvo človekovih pravic je fenomen, ki si zasluži spomin, omembo, razlago, analizo in tudi poklon. Odbor je vodil Igor Bavčar, ki od septembra 2017 prestaja zaporno kazen na Dobu zaradi zadeve Istrabenz. Prosili smo ga za pogovor, saj je v času, o katerem govorimo, odigral pomembno vlogo. Pravi, da se tega obdobja spominja z veseljem, čeprav je bila negotovost velika. Povedal je, da v vsem tem vrenju še ni bilo zelo artikuliranega gibanja za nacionalno osamosvojitev.

''Ko sem takoj po aretacijah dal intervju za Mladino, me je novinar vprašal, kaj bo s Slovenijo. Odgovoril sem mu, da je zdaj vprašanje slovenske samostojnosti samo še vprašanje generacij. Takrat se mi je zdelo, da je to še daleč, nekaj, kar se šele začenja. V resnici pa se je zgodilo čez tri leta. To pove, kako družbeni procesi v nekem trenutku dobijo dinamiko, ki je presenetila vse nas, tudi nas, ki smo mislili, da jih nekako poganjamo. To je bilo lepo obdobje."

Enaintridesetega maja 1988 so aretirali Janšo, Borštnerja in Tasića, Zavrla jim ni uspelo aretirati. Po aretacijah so ustanovili odbor za varstvo človekovih pravic, enega izmed razlogov za uspešnost njegovega delovanja pa vidi Bavčar v jasnosti zastavljenih ciljev. Kaj Igor Bavčar sporoča ljudem, ki so polni pričakovanj takrat protestirali na Roški cesti in na Kongresnem trgu?

''Radi bi jim povedal, da tam niso bili zastonj in da nič od tega, kar je danes, ne morejo očitati samim sebi, ker so bili tam.''

Tudi skupina Pankrti je sodelovala v projektu upora, protestov, osamosvojitve in v času JBTZ. Po njihovem nastopu na zborovanju 21. junija 1988 je Janez, kranjski Janez postal himna tistega časa. Peter Lovšin je povedal, da so bili takoj za to, da nastopijo, čeprav je skupina leto prej razpadla. Kako pomembna je tesna povezava med protesti in glasbo?

''Če se spomnimo leta 1968, protestov proti vojni v Vietnamu, je to obdobje označilo eno celo generacijo, ki se je politično opismenjevala prek glasbe, Boba Dylana, protestnih pesmi. Tega zdaj ni več, ker težko poenotiš vsa različna stališča, saj smo ljudje tako zelo razdeljeni … Glasba je pomembna! Da v zadnjih letih ni bilo nobene tovrstne glasbe, ki bi jo ljudje ponotranjili za protestniške namene, pomeni, da nekaj ni v redu. Ali je nekaj narobe z glasbeniki ali pa s kontrarevolucijo."

Pankrti in politika, to dvoje ne gre skupaj, čeprav so Pankrti sodelovali pri utiranju poti za slovensko samostojnost.

"Niti na eno državno proslavo nas niso povabili, nobena oblast nas ni povabila niti na pivo. Ko smo pomagali, so nas prežvečili in izpljunili. Po tridesetih letih pa lahko rečem, da smo tudi mi enako naredili z njimi. S politiko, ki je vodila to državo, nismo nikoli več našli nobene skupne točke. Pankrti smo demokratična ustanova in bobnar Slavc je dejal, da nikoli več na noben politični nastop."

VITRINA SLOVENIJA, ki jo ob 30. obletnici naše države postavljamo na Valu 202, ima tri nove eksponate: naši sogovorniki so na polico o protestih postavili dve fotografiji avtorja Toneta Stojka in malo ploščo Pankrtov Lublana je bulana/Lepi in prazni. Daljše pogovore z Alijem Žerdinom, Igorjem Bavčarjem, Petrom Lovšinom in Matjažem Albrehtom, pa tudi posnetek prenosa z Roške boste našli v epizodah podkasta Zgodbe.


12.06.2014

Afera vozniška dovoljenja

Lani je policija začela preiskovati sume kaznivih dejanj pri opravljanju izpitov za vozniška dovoljenja in pri izdajanju potrdil o opravljenem tečaju varne vožnje. Po dosedanji preiskavi naj bi bila sporna vsaj četrtina izdanih tovrstnih potrdil.


10.06.2014

Kako preprečiti krajo idej?

Vam je že kdo kdaj ukradel idejo ali si prilastil vaš izdelek? V tokratni oddaji bomo preko primerov ogoljufanih oziroma okradenih posameznikov preverjamo, kakšne pravice imamo po avtorskem pravu.


05.06.2014

Davčne izvršbe tudi pod 100 evri

Davčna uprava je odmerila večino davčnih obveznosti za preteklo leto,mnogi svojih obveznosti še niso poravnali in trenutno so v pripravi, med drugimi, davčne izvršbe za 50.000 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 € (od tega jih je 8.500 tik pred samo izvršbo). Stroški davčne izvršbe, ki jih je dolžan plačati davčni zavezanec, ko prejme sklep o davčni izvršbi, znašajo 25 € za administrativne sklepe oziroma 75 € za sklep o davčni izvršbi na premičnine, stroške izpeljave postopka pa si zaračunajo še banke.


03.06.2014

Balkan po poplavah

Pomoč poplavljenim na Balkanu se še naprej zbira po vsej Sloveniji, počasi se bo začela tudi obnova prizadetih območij. Zbiranje pomoči pa ima, zanimivo, tudi pozitiven vpliv na naše gospodarstvo. Kakšne so aktualne razmere na poplavljenih območjih, kako je s pomočjo in učinkovitostjo njenega razdeljevanja, kaj v Srbiji in Bosni in Hercegovini trenutno najbolj potrebujejo, kako bo z obnovo in kakšna bo pri tem vloga Slovenije …


27.05.2014

Biogeneriki – potencial za trg in paciente?

Poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept se opazno povečuje, ugotavljajo v slovenski zdravstveni blagajni. Če jih opredelimo po strošku zdravljenja, ki presega 2 tisoč evrov letno na osebo, je bil njihov delež lani skoraj 23-odstoten, samo v ljubljanskem kliničnem centru pa so biološka zdravila predstavljala polovico vseh stroškov za zdravila. Ob navadnih bioloških zdravilih pa so novi igralci na trgu tudi biogeneriki oziroma podobna biološka zdravila, pri razvoju katerih igramo prav Slovenci pomembno vlogo. Kako tovrstna zdravila zaznamujejo farmacevtski trg in kaj obetajo pacientom?


22.05.2014

Kdo je bolj neresen na evropskih volitvah, volivci ali kandidati?

Na obojih dosedanjih evropskih volitvah je bila volilna udeležba v Sloveniji 28%. Strokovnjaki ugotavljajo, da je to premalo in se hkrati sprašujejo, zakaj ljudi evropske teme ne zanimajo bolj.


20.05.2014

Vroči mikrofon: Razvojno sodelovanje "v outu"?

Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo leto 2015 evropsko leto razvoja. Kakšna pa je realnost?


15.05.2014

Medicinska doktrina, pacienti in tujina

Probleme rešujemo takoj. V dobro zavarovancev. Tako piše v poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje za lansko leto. Na spletni strani Zdravniške zbornice pa najdemo misel, da le zdravnik in pacient, ki si zaupata, lahko dosežeta najboljše učinke zdravljenja. Resničnost teh trditev smo preverili pri predstavnikih medicinske stroke in Zavoda za zdravstveno zavarovanje.


13.05.2014

Bomo jeseni že brez helikopterskega reševanja?

Odlično usposobljeni reševalci in piloti očitno niso dovolj, da bi slovenski sistem helikopterskega reševanja veljal za vzornega. Bo treba zaradi evropskih smernic res kaj spremeniti? “V letu 2013 smo opravili okoli 400 ur humanitarnih nalog. Približno 180 ur nujne medicinske pomoči, 100 ur gorsko reševalnih akcij, 60 ur prevozov v inkubatorju in 70 ur medbolnišničnih prevozov,” pojasnjuje vodja oddelka pilotov pri letalski policijski enoti Damjan Bregar. Bodo policijski in vojaški helikopterji jeseni še smeli sodelovati pri nujni medicinski pomoči? Zakaj Slovenija sama vzorno ne uredi področja in straši s predpisi iz Bruslja?


08.05.2014

Lahko slovensko politiko opere drugačen volilni sistem?

Ob vsaki politični krizi Slovenci spoznavamo, da so lahko tudi različni volilni sistemi stvar mode, časa in prostora. In predvsem stopnje demokratične zavesti nekega naroda. Gost tokratne oddaje je bil dr. Ciril Ribičič.


06.05.2014

V službo v Kočevje, Črnomelj ali Trbovlje?

Visoka brezposelnost v nekoč industrijskih mestih.


01.05.2014

10 let članstva v Evropski uniji

Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?


24.04.2014

Nasilje med slovenskimi dijaki

V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.


22.04.2014

Zaposlimo mlado žensko?

Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.


17.04.2014

Hišne preiskave v spregi medijev in policije

Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.


15.04.2014

Evropske volitve: Schulz in Verhofstadt

Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.


10.04.2014

Težave zasebnih varnostnikov

Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.


08.04.2014

Jean-Claude Juncker in Aleksis Cipras

Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.


03.04.2014

Prihodnost RTV Slovenija

Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.


01.04.2014

Pred EU volitvami: Erika Štular in Peter Žerjavič

Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?


Stran 36 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov