Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
S Kysio Hekster, novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS, o stanju novinarstva v njihovi državi
Kysia Hekster za nizozemsko javno radiotelevizijo dela že več kot 20 let: začela je kot radijka, prestopila na televizijo v zunanjepolitično uredništvo, bila dopisnica iz Moskve, se pozneje pridružila notranjepolitičnemu uredništvu, poročala o epidemiji covida, spremljala nizozemsko kraljevo družino, od letošnjega januarja pa je dopisnica iz Bruslja. Pogovor smo začeli s strelskim napadom na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki so ga pred tednom dni v središču Amsterdama ustrelili v glavo po tem, ko je zapuščal televizijski studio: "Veliko ljudi je prepričanih, da je ta strelski napad povezan z zelo odmevnim primerom Marengo, glavnega osumljenca z imenom Ridouan Taghi, sicer Nizozemca maroškega porekla, so lani v Dubaju prijeli. Ustreljeni novinar ni prva žrtvev v tem procesu. Umorili so namreč tudi brata in odvetnika kronske priče proti Taghiju, zdaj pa so streljali še na Petra R. de Vriesa, ki se je prav tako poglobljeno ukvarjal s tem primerom."
"Ukvarjal se je s kriminalom. Zato menim, da gre za nekoliko drugačno zgodbo v primerjavi z umori novinarjev, kot denimo tistimi na Malti, kjer so vpleteni tudi politiki in gre za te vrste raziskovalno novinarstvo. A ne glede na to, gre za napad na novinarja. Je pa tudi res, da s svojimi odkritji policijo velikokrat spravi v zadrego, ker mu uspe rešiti primere, ki jih njej ne."
Se je pa položaj novinarjev v zadnjih letih tudi na Nizozemskem precej spremenil. Očitno tako zelo, da so leta 2019 ustanovili posebno agencijo PersVeilig, kar bi v prevodu pomenilo Novinarji na varnem.
"Stanje je postalo tako resno, da je odgovorni urednik lani oktobra odločil, da z vseh reportažnih avtomobilov odstranimo logotipe naše organizacije, ker pritegnejo nezaželeno pozornost. Kaplja čez rob je bila, ko so našim zaposlenim, ki so potovali na teren v teh avtomobilih, na avtocesti blokirali pot. Ali pa drugi primer, ko so na parkirane avtomobile, medtem ko so v njih naši sodelavci pripravljali prispevke, urinirali, jih skušali celo prevrniti … Sama osebno sicer tega nisem doživela, imam pa kolega, ki ga je bilo ob enem od takšnih dogodkov tako strah, da je poklical policijo. In šele njej je uspelo zadevo spraviti pod nadzor in odstraniti protestnike."
Razlogi za naraščajočo nastrojenost proti novinarjem so vsekakor večplastni, dodaja Kysia Hekster. Televizijske oddaje, na primer, omogočajo medijski prostor ekstremnim stališčem, čeprav ti v družbi predstavljajo zelo majhen delež v primerjavi z zmernim, večinskim mnenjem: "Ljudje z zmernimi stališči ne dobijo toliko medijskega prostora, zato tisti, ki imajo največ pozornosti v medijih, s tem dobijo tudi potrditev, da je njihovo vedenje sprejemljivo ali celo zaželeno."
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
S Kysio Hekster, novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS, o stanju novinarstva v njihovi državi
Kysia Hekster za nizozemsko javno radiotelevizijo dela že več kot 20 let: začela je kot radijka, prestopila na televizijo v zunanjepolitično uredništvo, bila dopisnica iz Moskve, se pozneje pridružila notranjepolitičnemu uredništvu, poročala o epidemiji covida, spremljala nizozemsko kraljevo družino, od letošnjega januarja pa je dopisnica iz Bruslja. Pogovor smo začeli s strelskim napadom na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki so ga pred tednom dni v središču Amsterdama ustrelili v glavo po tem, ko je zapuščal televizijski studio: "Veliko ljudi je prepričanih, da je ta strelski napad povezan z zelo odmevnim primerom Marengo, glavnega osumljenca z imenom Ridouan Taghi, sicer Nizozemca maroškega porekla, so lani v Dubaju prijeli. Ustreljeni novinar ni prva žrtvev v tem procesu. Umorili so namreč tudi brata in odvetnika kronske priče proti Taghiju, zdaj pa so streljali še na Petra R. de Vriesa, ki se je prav tako poglobljeno ukvarjal s tem primerom."
"Ukvarjal se je s kriminalom. Zato menim, da gre za nekoliko drugačno zgodbo v primerjavi z umori novinarjev, kot denimo tistimi na Malti, kjer so vpleteni tudi politiki in gre za te vrste raziskovalno novinarstvo. A ne glede na to, gre za napad na novinarja. Je pa tudi res, da s svojimi odkritji policijo velikokrat spravi v zadrego, ker mu uspe rešiti primere, ki jih njej ne."
Se je pa položaj novinarjev v zadnjih letih tudi na Nizozemskem precej spremenil. Očitno tako zelo, da so leta 2019 ustanovili posebno agencijo PersVeilig, kar bi v prevodu pomenilo Novinarji na varnem.
"Stanje je postalo tako resno, da je odgovorni urednik lani oktobra odločil, da z vseh reportažnih avtomobilov odstranimo logotipe naše organizacije, ker pritegnejo nezaželeno pozornost. Kaplja čez rob je bila, ko so našim zaposlenim, ki so potovali na teren v teh avtomobilih, na avtocesti blokirali pot. Ali pa drugi primer, ko so na parkirane avtomobile, medtem ko so v njih naši sodelavci pripravljali prispevke, urinirali, jih skušali celo prevrniti … Sama osebno sicer tega nisem doživela, imam pa kolega, ki ga je bilo ob enem od takšnih dogodkov tako strah, da je poklical policijo. In šele njej je uspelo zadevo spraviti pod nadzor in odstraniti protestnike."
Razlogi za naraščajočo nastrojenost proti novinarjem so vsekakor večplastni, dodaja Kysia Hekster. Televizijske oddaje, na primer, omogočajo medijski prostor ekstremnim stališčem, čeprav ti v družbi predstavljajo zelo majhen delež v primerjavi z zmernim, večinskim mnenjem: "Ljudje z zmernimi stališči ne dobijo toliko medijskega prostora, zato tisti, ki imajo največ pozornosti v medijih, s tem dobijo tudi potrditev, da je njihovo vedenje sprejemljivo ali celo zaželeno."
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.
Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.
Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.
Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen
Neveljaven email naslov