Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?
Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.
Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.
"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.
Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.
"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani
"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."
Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa je v svojo nacionalno zakonodajo sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.
"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.
"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."
Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."
"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."
Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:
"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."
Italija:
Nemčija:
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?
Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.
Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.
"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.
Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.
"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani
"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."
Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa je v svojo nacionalno zakonodajo sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.
"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.
"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."
Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."
"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."
Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:
"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."
Italija:
Nemčija:
Slovenija je v kombinatoriki sestavljanja nove Evropske komisije dobila resor za širitev EU, ki je ena od dolgoletnih prioritet slovenske zunanje politike. Čeprav je širitev na Zahodni Balkan že nekaj let na mrtvi točki, je resor za širitev vseeno eno pomembnejših področij tega razreza, saj je z vključitvijo povojne obnove v Ukrajini dobil večjo geopolitično težo. Kako pomemben je ta resor za komisijo in EU, bo pokazala razdelitev sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za ta namen in dejanska podpora nadaljnji širitvi. Ali bo s slovensko komisarko Marto Kos širitev dobila nov zagon, se bodo postopki pospešili, kako so novico o morebitni slovenski komisarki sprejeli v balkanskih državah? To so vprašanja, ki jih zastavljamo poznavalcu mednarodnih odnosov Farisu Kočanu s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in našemu dopisniku z Balkana Boštjanu Anžinu.
"Farmacevtska stroka je jasna, konoplja spada med zdravilne rastline z dokazanimi farmakološkimi učinki," pravi eden od sogovornikov tokratnega Vročega mikrofona dr. Borut Štrukelj. Ni pa zdravilo za vse. Kaj počne vlada po posvetovalnih referendumih? Kdaj bomo dobili zakone, ki bodo regulirali področje? Kako je legalizacija vplivala na primer na boje med klani v nemških mestih in zakaj nameravajo Čehi narediti še pogumnejše korake pri legalizaciji v primerjavi z Nemci?
Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi?
V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.
Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"
Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?
Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?
Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?
Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.
Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?
Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...
V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.
V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?
Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.
Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.
Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.
V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?
Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?
Neveljaven email naslov