Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nepripravljeni v novo šolsko leto

18.08.2021

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.

Med starši podobna razdeljenost kot v družbi

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni samim sebi. Ravno danes potekajo sestanki s pristojnim ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, z izjemo obvestila glede mask, razkuževanja in prezračevanja prostorov, z ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil.

"Smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto," je prepričana predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al-Mansour, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa dodaja, da v zakonu nikjer ne piše, da so šole dolžne delati ukrepe s področja zdravstva. "Država je prevalila cel kup teh ukrepov, od sledenja in opredeljevanja kontaktov do izdajanja karantenskih odločb."

Nekateri ravnatelji srednjih šol so se samovoljno odločili, da morajo zaposleni priti v šolo testirani, da se ne bi pojavili starši, ki bi jih obtožili za prenos okužbe.

"Na osnovnih šolah je skupina staršev zelo odločno proti kakršnim koli ukrepom, ker se sklicuje, da so ti nezakoniti. Spravljajo se na ravnatelje, ki naj bi zakonodajo poznali bolje od vseh pravnikov in bi morali že v trenutku, ko so bili odloki objavljeni, vedeti, da so nezakoniti. Potem so tu še maske, ki so najbolj osovražen ukrep od vseh. Druga skupina staršev bi si želela, da pouk poteka na daljavo, dokler sta še kakršna koli sled epidemije in možnost, da se kdo okuži. Od ministrstva pravne podpore ne dobimo. Prav tako ne od inšpektorata, razen tega, da hodijo zelo pridno kontrolirat, ali nosimo maske in imamo nastavljene razkužilnike." – Gregor Pečan

V srednješolskem prostoru burijo duhove informacije z ministrstva, da naj bi se dijaki, ki niso prebolevniki ali cepljeni, v primeru rdeče faze obvezno testirali. "To je za nas, ki vodimo izobraževalne procese, grozljivo. To pomeni razslojevanje dijakov. Vsi dijaki morajo biti v šoli. Šolniki smo že dokazali, da šole niso bile prostor prenosa okužb v preteklem obdobju. To, da bi morali dijaki plačevati teste, je grozljivo." – Fani Al-Mansour

Če se bo zaprl javni prevoz, opozarja predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov, se bodo zaprle tudi srednje šole, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa izpostavlja velike kadrovske težave, če bodo šole morale zagotavljati izpolnjevanje pogoja PCT.

"Kdo sploh dela raziskavo, kakšne so posledice dolgoročnega in pogostega testiranja za zaposlene?!" – Fani Al-Mansour

"Pobudi sta bili samotestiranje in da bi končno že prišli na teste s slino." – Gregor Pečan

Predsednica Zveze aktivov staršev Slovenije Lara Romih opozarja, da bi morali narediti več glede prezračevalnih sistemov, in pravi, da je med starši podobna zmeda kot v družbi. "Eni za cepljenje, drugi proti, eni za PTC, drugi proti. Tudi otroci se med seboj pogovarjajo o tem, kdo se bo cepil, kdo ne."

Stanje drugod

Starši spremljajo tudi to, kar se dogaja v drugih državah. "V Italiji učiteljem lahko grozi odpoved delovnega razmerja, na Danskem pa covid nikakor ni na prvem mestu poročanja, ni nobene panike. To so ti ekstremi."

Kot poroča Polona Fijavž, se je v Nemčiji novo šolsko leto začelo z obljubo zvezne ministrice za šolstvo Anje Karliczek iz CDU, da v tem šolskem letu šol ne bodo več zapirali, prav tako je izključila kakršnokoli možnost, da bi za necepljene otroke veljala drugačna pravila kot za cepljene. Prisotnost pri pouku je znova obvezna. Pravila pred začetkom šolskega leta so bila povsem jasna; šolsko leto se začne s testiranjem trikrat na teden, pouk poteka v polnih razredih, prav tako vse obšolske dejavnosti, vključno s športnimi aktivnostmi, pevskimi zbori. Nemška vlada je lani vložila 500 milijonov evrov v zračne filtre – ne samo za šolske, ampak za vse javne prostore, tudi muzeje in gledališča, a so šele sredi junija letos namenili dodatnih 200 milijonov evrov za čistilne filtre za šole in vrtce, čeprav bi to lahko storili bistveno prej. A denar je od srede junija že razdeljen in v Berlinu so v poletnih počitnicah namestili 8 tisoč naprav za čiščenje zraka, dodatnih 3 tisoč jih bodo do jesenskih počitnic. Kot je dejal minister za gospodarstvo Peter Altmeier, želijo, da pouk poteka kar se da običajno, tudi ob povečanju števila primerov okužbe. Kljub opozorilom nekaterih, da morajo biti pri odpiranju šol previdnejši, in kritikam zaradi ukinjanja mask je za zdaj prevladala logika, da so otroci v preteklem letu utrpeli dovolj škode. Ministrica za izobraževanje v deželi Brandenburg Britta Ernst: "Otroke smo poučevali doma in imeli izmenično pouk, da bi tako zmanjševali ter preprečevali število okužb in prispevali k temu, da starejši ne bi zbolevali ter umirali. To je bila cena, ki so jo otroci in mladi plačali v Nemčiji. In to zdaj ni več potrebno."


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Nepripravljeni v novo šolsko leto

18.08.2021

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.

Med starši podobna razdeljenost kot v družbi

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni samim sebi. Ravno danes potekajo sestanki s pristojnim ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, z izjemo obvestila glede mask, razkuževanja in prezračevanja prostorov, z ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil.

"Smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto," je prepričana predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al-Mansour, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa dodaja, da v zakonu nikjer ne piše, da so šole dolžne delati ukrepe s področja zdravstva. "Država je prevalila cel kup teh ukrepov, od sledenja in opredeljevanja kontaktov do izdajanja karantenskih odločb."

Nekateri ravnatelji srednjih šol so se samovoljno odločili, da morajo zaposleni priti v šolo testirani, da se ne bi pojavili starši, ki bi jih obtožili za prenos okužbe.

"Na osnovnih šolah je skupina staršev zelo odločno proti kakršnim koli ukrepom, ker se sklicuje, da so ti nezakoniti. Spravljajo se na ravnatelje, ki naj bi zakonodajo poznali bolje od vseh pravnikov in bi morali že v trenutku, ko so bili odloki objavljeni, vedeti, da so nezakoniti. Potem so tu še maske, ki so najbolj osovražen ukrep od vseh. Druga skupina staršev bi si želela, da pouk poteka na daljavo, dokler sta še kakršna koli sled epidemije in možnost, da se kdo okuži. Od ministrstva pravne podpore ne dobimo. Prav tako ne od inšpektorata, razen tega, da hodijo zelo pridno kontrolirat, ali nosimo maske in imamo nastavljene razkužilnike." – Gregor Pečan

V srednješolskem prostoru burijo duhove informacije z ministrstva, da naj bi se dijaki, ki niso prebolevniki ali cepljeni, v primeru rdeče faze obvezno testirali. "To je za nas, ki vodimo izobraževalne procese, grozljivo. To pomeni razslojevanje dijakov. Vsi dijaki morajo biti v šoli. Šolniki smo že dokazali, da šole niso bile prostor prenosa okužb v preteklem obdobju. To, da bi morali dijaki plačevati teste, je grozljivo." – Fani Al-Mansour

Če se bo zaprl javni prevoz, opozarja predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov, se bodo zaprle tudi srednje šole, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa izpostavlja velike kadrovske težave, če bodo šole morale zagotavljati izpolnjevanje pogoja PCT.

"Kdo sploh dela raziskavo, kakšne so posledice dolgoročnega in pogostega testiranja za zaposlene?!" – Fani Al-Mansour

"Pobudi sta bili samotestiranje in da bi končno že prišli na teste s slino." – Gregor Pečan

Predsednica Zveze aktivov staršev Slovenije Lara Romih opozarja, da bi morali narediti več glede prezračevalnih sistemov, in pravi, da je med starši podobna zmeda kot v družbi. "Eni za cepljenje, drugi proti, eni za PTC, drugi proti. Tudi otroci se med seboj pogovarjajo o tem, kdo se bo cepil, kdo ne."

Stanje drugod

Starši spremljajo tudi to, kar se dogaja v drugih državah. "V Italiji učiteljem lahko grozi odpoved delovnega razmerja, na Danskem pa covid nikakor ni na prvem mestu poročanja, ni nobene panike. To so ti ekstremi."

Kot poroča Polona Fijavž, se je v Nemčiji novo šolsko leto začelo z obljubo zvezne ministrice za šolstvo Anje Karliczek iz CDU, da v tem šolskem letu šol ne bodo več zapirali, prav tako je izključila kakršnokoli možnost, da bi za necepljene otroke veljala drugačna pravila kot za cepljene. Prisotnost pri pouku je znova obvezna. Pravila pred začetkom šolskega leta so bila povsem jasna; šolsko leto se začne s testiranjem trikrat na teden, pouk poteka v polnih razredih, prav tako vse obšolske dejavnosti, vključno s športnimi aktivnostmi, pevskimi zbori. Nemška vlada je lani vložila 500 milijonov evrov v zračne filtre – ne samo za šolske, ampak za vse javne prostore, tudi muzeje in gledališča, a so šele sredi junija letos namenili dodatnih 200 milijonov evrov za čistilne filtre za šole in vrtce, čeprav bi to lahko storili bistveno prej. A denar je od srede junija že razdeljen in v Berlinu so v poletnih počitnicah namestili 8 tisoč naprav za čiščenje zraka, dodatnih 3 tisoč jih bodo do jesenskih počitnic. Kot je dejal minister za gospodarstvo Peter Altmeier, želijo, da pouk poteka kar se da običajno, tudi ob povečanju števila primerov okužbe. Kljub opozorilom nekaterih, da morajo biti pri odpiranju šol previdnejši, in kritikam zaradi ukinjanja mask je za zdaj prevladala logika, da so otroci v preteklem letu utrpeli dovolj škode. Ministrica za izobraževanje v deželi Brandenburg Britta Ernst: "Otroke smo poučevali doma in imeli izmenično pouk, da bi tako zmanjševali ter preprečevali število okužb in prispevali k temu, da starejši ne bi zbolevali ter umirali. To je bila cena, ki so jo otroci in mladi plačali v Nemčiji. In to zdaj ni več potrebno."


25.05.2021

Turistični (bon)boni

V skoraj enem letu smo unovčili slabo polovico turističnih bonov. Največ, za skoraj 21 milijonov evrov, smo prenočevali v obalno-kraški regiji, najmanj, za dobrih 26 tisoč evrov, pa v zasavski. O tem, kako so zadovoljni s turističnimi boni, smo se pogovarjali z njihovimi uporabniki in državnim sekretarjem Simonom Zajcem z ministrstva za gospodarstvo, kjer so bone zasnovali.


19.05.2021

Protest je naša pravica

O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.


18.05.2021

TEŠ 6 in spopad miselnih svetov

Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.


12.05.2021

Interes za vpis v gimnazijske programe se je v letošnjem letu povečal

Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, in kot kaže, bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati? Vse o vpisu na srednje šole pojasni Mateja Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.


11.05.2021

Prihodnost Evropske unije: Mojca Širok, prof. Bojan Bugarič

Evropski projekt je projekt miru in sprave. To je bil od same zasnove in to ostaja še danes. Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope - Evrope, ki bo celovita, svoboda in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru. - Tako pravi del pisma, ki ga je na pobudo slovenskega predsednika Boruta Pahorja in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podpisalo še 19 drugih voditeljev držav Evropske unije. Kako bodo trenutne razmere sil moči vplivale na evropsko prihodnost? Kaj prinašajo nemške parlamentarne (2021) in francoske predsedniške volitve (2022)? Kako lahko na EU vplivajo države "periferije"? Kdo bo imel največ od slovenskega predsedovanja Svetu EU? Zakaj sta Madžarska in Poljska tako skrenili in kaj to pomeni za EU? Sogovornika: Mojca Širok in profesor dr. Bojan Bugarič


05.05.2021

Med epidemijo so se pogoji dela marsikje poslabšali

Prvega maja smo predstavili tri zgodbe delavcev, ki se vsak na svoj način soočajo s spremembami na trgu dela v času korone. Delavec, ki že 38 let dela v industriji, opaža vse več individualizma in nadzora, zdravstvena delavca ob ruskih turnusih skrbita še za tri otroke, Woltov dostavljavec v dobro premišljenem sistemu pa divja po ulicah v lovu za bonuse. Kaj opažajo v Delavski svetovalnici, pa pojasnjuje Laura Orel.


04.05.2021

Po 20 letih sistematizirani zdravstveni pregledi športnikov

Preventivni, poznamo jih tudi pod besedo sistematični zdravstveni pregledi so obvezni za šolarje, v vseh delih izobraževanja, pregled potrebujemo za zaposlitev, vožnjo avtomobila, ob spremembah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva tudi za ukvarjanje s športom. Sistematizirani pregledi se bodo začeli že pri registriranih športnikih v osnovnih šolah. Kaj prinašajo pregledi? Samo ugotavljanje morebitnih prirojenih napak ali dajejo tudi osnove za raziskovanje potenciala mladih športnikov? Kdo in kako bo vključen v proces in kakšne aplikativne vrednosti se obetajo?


27.04.2021

dr. Peter Mikša: Slike zgodovine ne moremo prilagajati politični potrebi

27. april obeležujemo kot dan upora proti okupatorju. Leta 1941 je na predvečer tega dne nastala Osvobodilna fronta predvsem kot odziv na okupacijo slovenskega ozemlja. Da bi postavili dogodek v kontekst, se je Gašper Andrinek odpravil v Polhograjske dolomite. Tam živi izredni profesor zgodovine dr. Peter Mikša.


21.04.2021

V naši državi se vse proda na oko, tudi na policah z živili

5500 ton slovenskega krompirja ostaja v skladiščih pridelovalcev, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. V Vročem mikrofonu več o težavah slovenskih pridelovalcev hrane, ki vplivajo tudi na nas, potrošnike.


20.04.2021

Mojca Prelesnik: Ljudje še vedno ne vedo, za kaj so se sploh prijavljali

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.


14.04.2021

V študentskem domu, ki naj bi bil naš dom, nismo zaželeni

Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?


13.04.2021

Ali ljudje, ki izražajo politična stališča, bolj širijo virus kot ljudje, ki jedo sladoled?

V tednu, ko se končuje skoraj pol leta veljavna policijska ura, ostajajo pa na primer ukrepi, kot je prepoved združevanja, smo se pogovarjali s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.


07.04.2021

Dr. Mateja Logar

Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?


31.03.2021

Kdor me želi slišati, me sliši

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o svojem delu in odzivih javnosti.


30.03.2021

Primož Velikonja: Ključ je v zaupanju in enotnih informacijah

Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.


23.03.2021

Kritika in politika: Luka Lisjak Gabrijelčič in Jernej Šček

Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.


17.03.2021

Prej smo se družili po gostilnah, zdaj pa …

Čeprav so se v dveh regijah lahko odprle terase, gostinci pozivajo k odprtju vseh gostinskih lokalov. Odpravili smo se na teren in preverili, kako se gostinci spopadajo z zaprtjem. Od milijonskih investicij do preživljanja s pomožnimi zidarskimi deli, od pojasnil ministrstva, da poslovna kosila v gostilni niso mogoča, do kozarca vode, ki je nenadoma vse spremenil, od vrhunske kave v plastičnem lončku do državljanske nepokorščine, od prepovedi prodaje alkoholnih pijač do piva v trgovini in zabav za zaprtimi vrati. Se bodo, ko se bodo lokali, ki bodo preživeli, spet odprli, gosti vrnili?


10.03.2021

Obsojeni na invalidnost: Že jutri je lahko prepozno za še enega otroka

Spinalna mišična atrofija je bolezen, ki je prepogosto prepozno diagnosticirana, kar obolelega obsodi na invalidnost. Spinalno mišično atrofijo bi zato morali odkrivati že pri novorojenčkih, da bi najzgodnejšem obdobju prejeli zdravilo, ki bi onemogočilo napredovanje bolezni. Nedavno je presejalni test za novorojenčke za spinalno mišično atrofijo prejel zeleno luč, a je treba do uresničitve projekta narediti še veliko – med drugim je treba vzpostaviti ustrezen laboratorij. Želja vseh je, da se to zgodi čim prej, saj se lahko otrok s to boleznijo rodi kadar koli, v tem hipu pa bo njegova usoda prav takšna, kot je usoda drugih. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.


09.03.2021

Morali bi se upreti z večjo silo, ker bi bilo to boljše za vse

Uničevanje medijev, pritiski in napadi na novinarke, novinarje in medijsko neodvisnost. O razmerah v slovenskem novinarstvu so govorili Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije, ki začasno vodi tudi Sindikat novinarjev Slovenije, doktor Igor Vobič, izredni profesor s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede, in Dejan Pušenjak, ki je že vse življenje novinar in urednik. V knjigi Retrovizor, ki je izšla pred dnevi, je Pušenjak napisal: "Tej norosti, sistematičnemu uničevanju, vedno večjemu nasilju, bi se novinarji morali upreti. Morali bi se upreti z večjo silo, ker bi bilo to bolje za vse."


03.03.2021

Moderna Ljubljana: mestno zelenje ali zasebni asfalt?

Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?


Stran 16 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov