Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nepripravljeni v novo šolsko leto

18.08.2021

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.

Med starši podobna razdeljenost kot v družbi

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni samim sebi. Ravno danes potekajo sestanki s pristojnim ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, z izjemo obvestila glede mask, razkuževanja in prezračevanja prostorov, z ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil.

"Smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto," je prepričana predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al-Mansour, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa dodaja, da v zakonu nikjer ne piše, da so šole dolžne delati ukrepe s področja zdravstva. "Država je prevalila cel kup teh ukrepov, od sledenja in opredeljevanja kontaktov do izdajanja karantenskih odločb."

Nekateri ravnatelji srednjih šol so se samovoljno odločili, da morajo zaposleni priti v šolo testirani, da se ne bi pojavili starši, ki bi jih obtožili za prenos okužbe.

"Na osnovnih šolah je skupina staršev zelo odločno proti kakršnim koli ukrepom, ker se sklicuje, da so ti nezakoniti. Spravljajo se na ravnatelje, ki naj bi zakonodajo poznali bolje od vseh pravnikov in bi morali že v trenutku, ko so bili odloki objavljeni, vedeti, da so nezakoniti. Potem so tu še maske, ki so najbolj osovražen ukrep od vseh. Druga skupina staršev bi si želela, da pouk poteka na daljavo, dokler sta še kakršna koli sled epidemije in možnost, da se kdo okuži. Od ministrstva pravne podpore ne dobimo. Prav tako ne od inšpektorata, razen tega, da hodijo zelo pridno kontrolirat, ali nosimo maske in imamo nastavljene razkužilnike." – Gregor Pečan

V srednješolskem prostoru burijo duhove informacije z ministrstva, da naj bi se dijaki, ki niso prebolevniki ali cepljeni, v primeru rdeče faze obvezno testirali. "To je za nas, ki vodimo izobraževalne procese, grozljivo. To pomeni razslojevanje dijakov. Vsi dijaki morajo biti v šoli. Šolniki smo že dokazali, da šole niso bile prostor prenosa okužb v preteklem obdobju. To, da bi morali dijaki plačevati teste, je grozljivo." – Fani Al-Mansour

Če se bo zaprl javni prevoz, opozarja predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov, se bodo zaprle tudi srednje šole, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa izpostavlja velike kadrovske težave, če bodo šole morale zagotavljati izpolnjevanje pogoja PCT.

"Kdo sploh dela raziskavo, kakšne so posledice dolgoročnega in pogostega testiranja za zaposlene?!" – Fani Al-Mansour

"Pobudi sta bili samotestiranje in da bi končno že prišli na teste s slino." – Gregor Pečan

Predsednica Zveze aktivov staršev Slovenije Lara Romih opozarja, da bi morali narediti več glede prezračevalnih sistemov, in pravi, da je med starši podobna zmeda kot v družbi. "Eni za cepljenje, drugi proti, eni za PTC, drugi proti. Tudi otroci se med seboj pogovarjajo o tem, kdo se bo cepil, kdo ne."

Stanje drugod

Starši spremljajo tudi to, kar se dogaja v drugih državah. "V Italiji učiteljem lahko grozi odpoved delovnega razmerja, na Danskem pa covid nikakor ni na prvem mestu poročanja, ni nobene panike. To so ti ekstremi."

Kot poroča Polona Fijavž, se je v Nemčiji novo šolsko leto začelo z obljubo zvezne ministrice za šolstvo Anje Karliczek iz CDU, da v tem šolskem letu šol ne bodo več zapirali, prav tako je izključila kakršnokoli možnost, da bi za necepljene otroke veljala drugačna pravila kot za cepljene. Prisotnost pri pouku je znova obvezna. Pravila pred začetkom šolskega leta so bila povsem jasna; šolsko leto se začne s testiranjem trikrat na teden, pouk poteka v polnih razredih, prav tako vse obšolske dejavnosti, vključno s športnimi aktivnostmi, pevskimi zbori. Nemška vlada je lani vložila 500 milijonov evrov v zračne filtre – ne samo za šolske, ampak za vse javne prostore, tudi muzeje in gledališča, a so šele sredi junija letos namenili dodatnih 200 milijonov evrov za čistilne filtre za šole in vrtce, čeprav bi to lahko storili bistveno prej. A denar je od srede junija že razdeljen in v Berlinu so v poletnih počitnicah namestili 8 tisoč naprav za čiščenje zraka, dodatnih 3 tisoč jih bodo do jesenskih počitnic. Kot je dejal minister za gospodarstvo Peter Altmeier, želijo, da pouk poteka kar se da običajno, tudi ob povečanju števila primerov okužbe. Kljub opozorilom nekaterih, da morajo biti pri odpiranju šol previdnejši, in kritikam zaradi ukinjanja mask je za zdaj prevladala logika, da so otroci v preteklem letu utrpeli dovolj škode. Ministrica za izobraževanje v deželi Brandenburg Britta Ernst: "Otroke smo poučevali doma in imeli izmenično pouk, da bi tako zmanjševali ter preprečevali število okužb in prispevali k temu, da starejši ne bi zbolevali ter umirali. To je bila cena, ki so jo otroci in mladi plačali v Nemčiji. In to zdaj ni več potrebno."


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Nepripravljeni v novo šolsko leto

18.08.2021

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.

Med starši podobna razdeljenost kot v družbi

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni samim sebi. Ravno danes potekajo sestanki s pristojnim ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, z izjemo obvestila glede mask, razkuževanja in prezračevanja prostorov, z ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil.

"Smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto," je prepričana predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al-Mansour, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa dodaja, da v zakonu nikjer ne piše, da so šole dolžne delati ukrepe s področja zdravstva. "Država je prevalila cel kup teh ukrepov, od sledenja in opredeljevanja kontaktov do izdajanja karantenskih odločb."

Nekateri ravnatelji srednjih šol so se samovoljno odločili, da morajo zaposleni priti v šolo testirani, da se ne bi pojavili starši, ki bi jih obtožili za prenos okužbe.

"Na osnovnih šolah je skupina staršev zelo odločno proti kakršnim koli ukrepom, ker se sklicuje, da so ti nezakoniti. Spravljajo se na ravnatelje, ki naj bi zakonodajo poznali bolje od vseh pravnikov in bi morali že v trenutku, ko so bili odloki objavljeni, vedeti, da so nezakoniti. Potem so tu še maske, ki so najbolj osovražen ukrep od vseh. Druga skupina staršev bi si želela, da pouk poteka na daljavo, dokler sta še kakršna koli sled epidemije in možnost, da se kdo okuži. Od ministrstva pravne podpore ne dobimo. Prav tako ne od inšpektorata, razen tega, da hodijo zelo pridno kontrolirat, ali nosimo maske in imamo nastavljene razkužilnike." – Gregor Pečan

V srednješolskem prostoru burijo duhove informacije z ministrstva, da naj bi se dijaki, ki niso prebolevniki ali cepljeni, v primeru rdeče faze obvezno testirali. "To je za nas, ki vodimo izobraževalne procese, grozljivo. To pomeni razslojevanje dijakov. Vsi dijaki morajo biti v šoli. Šolniki smo že dokazali, da šole niso bile prostor prenosa okužb v preteklem obdobju. To, da bi morali dijaki plačevati teste, je grozljivo." – Fani Al-Mansour

Če se bo zaprl javni prevoz, opozarja predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov, se bodo zaprle tudi srednje šole, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa izpostavlja velike kadrovske težave, če bodo šole morale zagotavljati izpolnjevanje pogoja PCT.

"Kdo sploh dela raziskavo, kakšne so posledice dolgoročnega in pogostega testiranja za zaposlene?!" – Fani Al-Mansour

"Pobudi sta bili samotestiranje in da bi končno že prišli na teste s slino." – Gregor Pečan

Predsednica Zveze aktivov staršev Slovenije Lara Romih opozarja, da bi morali narediti več glede prezračevalnih sistemov, in pravi, da je med starši podobna zmeda kot v družbi. "Eni za cepljenje, drugi proti, eni za PTC, drugi proti. Tudi otroci se med seboj pogovarjajo o tem, kdo se bo cepil, kdo ne."

Stanje drugod

Starši spremljajo tudi to, kar se dogaja v drugih državah. "V Italiji učiteljem lahko grozi odpoved delovnega razmerja, na Danskem pa covid nikakor ni na prvem mestu poročanja, ni nobene panike. To so ti ekstremi."

Kot poroča Polona Fijavž, se je v Nemčiji novo šolsko leto začelo z obljubo zvezne ministrice za šolstvo Anje Karliczek iz CDU, da v tem šolskem letu šol ne bodo več zapirali, prav tako je izključila kakršnokoli možnost, da bi za necepljene otroke veljala drugačna pravila kot za cepljene. Prisotnost pri pouku je znova obvezna. Pravila pred začetkom šolskega leta so bila povsem jasna; šolsko leto se začne s testiranjem trikrat na teden, pouk poteka v polnih razredih, prav tako vse obšolske dejavnosti, vključno s športnimi aktivnostmi, pevskimi zbori. Nemška vlada je lani vložila 500 milijonov evrov v zračne filtre – ne samo za šolske, ampak za vse javne prostore, tudi muzeje in gledališča, a so šele sredi junija letos namenili dodatnih 200 milijonov evrov za čistilne filtre za šole in vrtce, čeprav bi to lahko storili bistveno prej. A denar je od srede junija že razdeljen in v Berlinu so v poletnih počitnicah namestili 8 tisoč naprav za čiščenje zraka, dodatnih 3 tisoč jih bodo do jesenskih počitnic. Kot je dejal minister za gospodarstvo Peter Altmeier, želijo, da pouk poteka kar se da običajno, tudi ob povečanju števila primerov okužbe. Kljub opozorilom nekaterih, da morajo biti pri odpiranju šol previdnejši, in kritikam zaradi ukinjanja mask je za zdaj prevladala logika, da so otroci v preteklem letu utrpeli dovolj škode. Ministrica za izobraževanje v deželi Brandenburg Britta Ernst: "Otroke smo poučevali doma in imeli izmenično pouk, da bi tako zmanjševali ter preprečevali število okužb in prispevali k temu, da starejši ne bi zbolevali ter umirali. To je bila cena, ki so jo otroci in mladi plačali v Nemčiji. In to zdaj ni več potrebno."


29.01.2015

Osnutek novega statuta Univerze v Ljubljani

V javnost je prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je med zaposlenimi na univerzi in študenti dvignil veliko prahu. Kritike letijo predvsem na izenačevanje obsega rednega in izrednega študija, manjšanje možnega števila opravljanj izpita, spremembe pristojnosti in razmerij moči na univerzi in na druge novosti, ki jih uvaja statut. Ker se Univerza v Ljubljani sooča s finančnimi težavami, bi sprememba statuta lahko pomembno vplivala na to, kako bodo bremena varčevanja porazdeljena v prihodnosti. V Vročem mikrofonu smo soočili argumente kritikov in vodstva univerze ter pregledali, kaj predlagane spremembe pomenijo za skoraj 50.000 študentov in 6000 zaposlenih Univerze v Ljubljani.


27.01.2015

Ravnatelj OŠ Deskle: Fant je imel nadstandardno zaščito

Z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in prepisom pretepenega petošolca na drugo šolo dogodek na Osnovni šoli Deskle dobiva epilog. Toda zgodba odpira več vprašanj, kot na njih odgovarja. Ravnatelj meni, da bi se desetletnik pogosto lahko preprosto umaknil. Toda strokovnjaki opozarjajo na to, da se ne bi smela umikati žrtev. V oddaji lahko slišite tudi inšpektorja, ki predlaga ravnateljevo razrešitev, in mamo petošolca, ki je na težave opozarjala pravočasno, vendar ni nihče ukrepal. Mladi z drugim ali mešanim etničnim ozadjem so kar dvakrat pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja. Bi se sistem moral odzivati drugače?


22.01.2015

Odpis dolgov

Na Hrvaškem so se odločili za množičen odpis dolgov socialno najšibkejšim, na podoben odpis se že nekaj mesecev pripravlja tudi Makedonija. Pa pri nas?


20.01.2015

Posledice rasti vrednosti švicarskega franka v Sloveniji

Ko je Švicarska centralna banka konec prejšnjega tedna nekoliko nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti franka, je njegova vrednost v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj trideset odstotkov. Kako močno je ta odločitev obremenila slovenska gospodinjstva s krediti v »švicarjih« in ali bi morala ukrepati slovenska država?


15.01.2015

Alkohol naš vsakdanji - ubijalska droga

Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.


13.01.2015

Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah?

Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.


08.01.2015

Razprodaja države

Sogovornika dr. Jože Mencinger in Igor Antauer, predstavnik delodajalcev


06.01.2015

Davki v tujini in domovini

Enaka davčna pravila za vse, ki živimo v Sloveniji – če živite v Sloveniji, potem morate v Sloveniji plačevati davke. Tudi od dohodkov, ki jih morebiti zaslužite v tujini, obveznosti so seveda odmerjene po slovenski zakonodaji. O rezidentstvu, davčnih obveznostih, dilemah, ki nastanejo ob krajših zaposlitvah v tujini – v Vročem mikrofonu Vala 202 Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.


23.12.2014

Štiri evre in pol za študnete

Štiri evre in pol za študente, kaj po "pol"?


16.12.2014

Pomanjkanje nadzora nad krajo naftnih derivatov

V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.


11.12.2014

Odnosi med vlado, delodajalci in sindikati

V zadnjih dneh so se razmere med socialnimi partnerji zaostrile. Padale so ostre besede in obtožbe z obeh strani. Stanje je skušal pomiriti predsednik vlade – a je zgolj prilil olje na ogenj. Ali so razlog za nesoglasje še vedno zaostrene razmere v gospodarstvu ali pa se nekatere organizacije delodajalcev in sindikatov zgolj soočajo s krizo identitete? Kdo je v tem trenutku močnejši in kako zelo, če sploh, je pomemben socialni dialog. Kakšno vlogo pri tem igra država? Razmere analizira profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Jaklič.


09.12.2014

Kraja goriva

Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …


04.12.2014

Vračanje v vojno

8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.


04.12.2014

Vračanje v vojno

8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.


02.12.2014

Smučišče 2864?

Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.


27.11.2014

Vroči mikrofon - Palestina

Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?


25.11.2014

Polna usta transparentnosti in 69. seja vlade

Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.


20.11.2014

Nasilje nad ženskami

Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.


20.11.2014

Nasilje nad ženskami

Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.


18.11.2014

KPK brezzobi tiger

Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič


Stran 33 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov