Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.

Z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom prof. dr. Davidom Neubauerjem o rastoči industriji in priložnostih, ki se ponujajo tudi pri nas

Gospodarski potencial pridelave in predelave konoplje je velik. Ustanovitelj ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu in izvršni direktor mednarodne poslovne konference o konoplji Alex Rogers poudari najbolj optimistične projekcije.

"Gre za trg, ki do konca desetletja lahko doseže četrt bilijona dolarjev ali celo več. To je številka z 11 ničlami, torej več kot 200 milijard. Pri tem je gospodarski potencial za Evropo velik. Veliko bodo prinesli že samo davki, da niti ne omenjam vseh poslov, delovnih mest in drugih prispevkov. Gre za industrijo, ki globalno raste in nič je ne more ustaviti."

Po bolj konservativnih ocenah naj bi trg konoplje v Evropski uniji do leta 2028 narastel na 50 milijard evrov, v Sloveniji na 100 milijonov. To bi predstavljalo tudi pomemben nov vir davčnih dohodkov. Alex Rogers je prepričan, da bo konoplja veliko prinesla tudi slovenskemu gospodarstvu: "Lahko bi tudi oživili določene proizvodne obrate in v njih začeli predelovati konopljo, ki bi jo uvažali iz večjih držav. Ni dovolj, da jo le legalizira, Slovenija lahko postane vodilna pri inovacijah in predelovanju konoplje v hrano, gorivo, vlakna, gradbeni material. In kar je najpomembnejše, Slovenija ima znanje in kapacitete, da to izpelje."

"Procesiranje konoplje še zdaleč ni tam, kjer bi lahko bilo, nikjer na svetu. Denimo ponekod v vzhodni Evropi sicer proizvajajo nekaj tekstilnih izdelkov, ni pa recimo gradbenih materialov, ni plastike iz konoplje. Prepoved konoplje pred več kot 80 leti je bila tudi v interesu petrokemične industrije. Konoplja je namreč naravna alternativa sintetičnim izdelkom petrokemične industrije, kot sta najlon in plastika."

Pri nas je s konopljo še vedno povezanih kar nekaj predsodkov in napačnih predstav. Veliko manj jih je v Združenih državah, kjer so, kot pravi Alex Rogers, klinike najprej po večini vodili stari hipiji, ki tega niso počeli najboljše, potem pa se je celotna industrija profesionalizirala. Njegovo kliniko obiskujejo ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami: "Povprečna starost je 48 let in zaradi tega niso stigmatizirani. S tem, da nekdo uporablja konopljo, se ne obremenjuje nihče."

Konoplja ima lahko neželene stranske učinke, še posebej ob hkratnem jemanju psihotropnih zdravil, opozarja Rogers, ki je zelo kritičen do politike Evropske unije in Združenih narodov na tem področju, čeprav se v zadnjem obdobju končno dogajajo določeni premiki. Združeni narodi so pred meseci tako umaknili konopljo s seznama najnevarnejših drog, ki nimajo večje medicinske vrednosti. Meni, da bi korak s časom morala narediti tudi Slovenija. Rogers je prepričan, da bi to morali narediti predvsem zaradi človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Kot pravi otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, se na tem področju v Sloveniji v zadnjih letih ni spremenilo nič.

"Bolniki pri nas so prikrajšani za uporabo naravnega izvlečka naravne rastline, ki bi jim verjetno lahko pomagala, ne samo, da bi ublažila neke simptome in znake."