Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA

13.10.2021

Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!

Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost

"Slovenska tiskovna agencija ta hip drvi proti prepadu, kar je povsem nepotrebno. Po tej poti gre tudi RTV, le da je morda ta prepad nekoliko bolj oddaljen, a slej ali prej se bo tudi javna radiotelevizija srečala s podobnimi težavami kot STA."

To grozljivo ugotovitev nam je pred dnevi povedal član zagovorniške ekipe Evropskega centra za svobodo tiska in medijev Laurens Hueting, ko je bil na delovnem obisku v Sloveniji.

Slovenija ima vse večje težave z medijsko svobodo. Grožnje, napadi na medije in novinarje,  finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije so nedopustni. STA je tik pred stečajem, ker je vlada januarja 2021 prenehala financirati njeno javno službo. Financiranje opravljanja javne službe STA pa je zakonska obveznost vlade, ki predstavlja Republiko Slovenijo, ustanoviteljico agencije, tako določa zakon o STA, o tem govori tudi sedmi protikoronski zakon, ki določa, da mora država agenciji izplačati mesečno nadomestilo ne glede na to, ali je sklenjena pogodba o financiranju. Pogajanja o pogodbi glede letošnjega financiranja STA z Ukomom (Uradom vlade za komuniciranje) so bila namreč neuspešna.

Gregor Mlakar, ki je bil kot predstavnik zaposlenih pred kratkim izvoljen za člana nadzornega sveta STA, je dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Maribora. Na kratko je predstavil svoj delovni teden: "Dopisniško delo je zelo razgibano, spoznati se moramo na marsikaj, na več tematik v enem samem dnevu, od težav v poslovanju kakšnega podjetja, zakaj Ptujčani tako dolgo čakajo na urgentni center, pokrivamo umetniške festivale, športne dogodke, ne boste verjeli, celo obiske vlade po regijah spremljamo, čeprav menda že deset mesecev ne opravljamo javnega servisa. Ker je naših kolegov v centralni redakciji zaradi težav iz tedna v teden manj, priskočimo dopisniki na pomoč tudi s temami, ki so nacionalne, zato se te dni ukvarjam s podražitvijo energentov in iščem odzive večjih slovenskih podjetij o posledicah teh podražitev. Danes me v Lenartu čaka še razvojna konferenca za Podravje, jutri dopoldne bom preživel na sodišču ... Poleg vsega tega pa mi veliko časa vzame tudi boj za preživetje STA."

Gregor Mlakar, ki je že 23 let novinar Slovenske tiskovne agencije, o tem, kako se je v pogodbi, ki jo je uprava STA zavrnila, ocenjevalo agencijo in novinarsko delo:

"V tej pogodbi je bila STA obravnavana kot nekakšno proizvodno podjetje, vsaka naša novica pa se je vrednotila kot liter mleka ali kilogram krompirja."

Delegacija partnerjev Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev, ki vključuje več uglednih mednarodnih medijskih organizacij, je bila prejšnji teden že na svoji drugi misiji v Sloveniji. Člani delegacije (Mogens Blicher Bjerregård, Jamie Wiseman, Laurens Hueting) so povedali, da so se medijske razmere, ki so jih pri nas prvič spoznavali in analizirali maja in junija letos, še poslabšale. Konec junija so v svojem poročilu napisali, da slovenska vlada sistematično spodkopava neodvisne, kritične medije, da je javna razprava zaradi žalitev in napadov na medije in novinarje strupena, zaznali so težnjo po prevzemu večjega nadzora nad Slovensko tiskovno agencijo in javno radiotelevizijo. Pri tem vlada uporablja pravne in administrativne pritiske, zlonamerne napade, tudi osebne, ki so namenjeni rušenju integritete in neodvisnosti teh medijev, so še ocenili v poročilu. Ugotovili so, da ima Slovenija velike težave z medijsko svobodo.

Pomemben partner Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev je tudi Mednarodni inštitut za tisk s sedežem na Dunaju. Član njihove zagovorniške ekipe Jamie Wiseman razlaga, da je to, kar se dogaja s Slovensko tiskovno agencijo, zelo resno, saj agenciji grozi stečaj.

"Zaposleni na STA so pod velikimi pritiski , kar povzroča zaskrbljenost, negotovost, depresije. Opaziti ni nobenega napredka, kar je veliko razočaranje."

Pritiski na medije in novinarje na Madžarskem in Poljskem so zelo ogrozili neodvisno novinarstvo, pojasnjuje Wiseman, ki meni, da se Unija in Komisija na ta nedopustna dogajanja nista ustrezno in dovolj hitro odzivali, zato se v zadnjem času porajajo številne ideje, med njimi je tudi pobuda za ustanovitev sklada za nujne medijske primere: "Ko je ogroženo profesionalno novinarstvo, bi se mediju, ki se znajde v takšnih težavah, v kakršnih je zdaj STA, pomagalo z denarjem iz tega sklada, kar bi bil rešilni jopič, ki bi medij obdržal nad gladino, dokler se ne bi vzpostavil stabilen vir financiranja."

Vse te ideje so seveda uresničljive šele nekje daleč v prihodnosti. Za reševanje STA pa ni več veliko časa, saj v bistvu govorimo o dnevih, tednih, morda mesecu ali dveh. Ravno danes, 13. oktobra 2021, je sodišče opravilo glavno obravnavo v tožbi STA proti državi, odločitev pa bo predvidoma znana čez mesec in pol. "Danes je dan, ko se je mogoče le začel odvijati klobčič pravne zagate, ali nam je vlada dolžna plačati nadomestilo za opravljanje javne službe," je novico komentirala novinarka STA Alenka Potočnik, ki je tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.

"Če bo po odločitvi sodišča vladna stran vložila tožbo, bi to zadevo še podaljšalo tja do začetka prihodnjega leta ali še dlje, takrat bo morda za STA že prepozno."

"Pravice do obveščenosti, ki je temeljna človekova pravica, ne moremo uresničevati brez kakovostnih in neodvisnih javnih medijev, ki bi jih morali krepiti, nikakor pa ne šibiti ali celo odpravljati," poudarja Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC je tudi soustanovitelj Pravne mreže za varstvo demokracije):

"Javni mediji držijo družbi in oblasti ogledalo. Če vladi podoba v ogledalu ni všeč, naj ne razbije ogledala, ampak naj se vpraša, kaj bi morala spremeniti v svojem delovanju."

"Kar se dogaja v slovenskem medijskem prostoru, zahteva hitre odzive, akcijo, besede niso dovolj," je prepričan Mogens Blicher Bjerregård, predsednik Evropske zveze novinarjev (EFJ), ki še dodaja, da bi morala Evropska komisija, ta napoveduje tudi zakon o medijski svobodi, spodbujati spremembe, ki so nujne, imeti mehanizme, s katerimi bi zagotovila medijski pluralizem, finančno podporo medijem in načine, s katerimi bi preprečila nesprejemljive težnje po prevzemanju nadzora nad mediji.

"Žal mi je, da se s sredstvi iz velikega evropskega sklada za okrevanje ne pomaga tudi medijem, ta denar države usmerjajo v vse drugo, le v medije ne."

Bjerregård sporoča vladam, ki imajo pretirane medijske apetite, da ne potrebujemo voditeljev držav, ki bi novinarjem in medijem govorili, kako moramo opravljati svoje delo, potrebujemo voditelje držav, ki neodvisne medije in novinarje ščitijo in jih podpirajo, je odločen predsednik EFJ.

"Od voditelja države pričakujemo nekaj zelo preprostega. Le to naj reče, da podpira medijsko svobodo, neodvisnost in varnost novinarjev, od njega pričakujemo še, da tej zavezi sledi."

"Slovenska javnost se mora zavedati pomena svobode medijev in tega, kaj bi smrt Slovenske tiskovne agencije in popolna podreditev RTV Slovenija eni politični opciji pomenili za našo mlado demokracijo," opozarja novinar STA Gregor Mlakar.

"Pred letom in pol se nam je marsikaj zdelo samoumevno, zdaj pa se začenjamo počasi zavedati, da je boj za svobodo in človekove pravice naša stalnica. Ne bom vrgel puške v koruzo, STA mora obstati."

"Še vedno se borimo za obSTAnek", sklene Alenka Potočnik:

"Vladi sporočam, da smo trideset let znali opravljati novinarsko agencijsko delo in izpolnjevati svoje poslanstvo, to še vedno znamo in to delamo, čeprav nas je zaradi finančnega izčrpavanja vse manj. Kolektiv STA, ki upa, da bo rešitev kmalu na mizi, se ne namerava vdati, upa. Škarje in platno sta v rokah Ukoma in vlade, ki to zadevo lahko rešita zelo hitro, če je v njunem interesu, da STA obstane in še naprej opravlja svojo pomembno javno službo."

Alenka Potočnik se slovenski javnosti zahvaljuje za dozdajšnjo podporo, ne le finančno, tudi moralno. Vse, ki bi radi še naprej neodvisni STA pomagali preživeti s svojimi donacijami, pa obvešča, da je transakcijski račun za nakazila še vedno odprt.

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA.


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA

13.10.2021

Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!

Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost

"Slovenska tiskovna agencija ta hip drvi proti prepadu, kar je povsem nepotrebno. Po tej poti gre tudi RTV, le da je morda ta prepad nekoliko bolj oddaljen, a slej ali prej se bo tudi javna radiotelevizija srečala s podobnimi težavami kot STA."

To grozljivo ugotovitev nam je pred dnevi povedal član zagovorniške ekipe Evropskega centra za svobodo tiska in medijev Laurens Hueting, ko je bil na delovnem obisku v Sloveniji.

Slovenija ima vse večje težave z medijsko svobodo. Grožnje, napadi na medije in novinarje,  finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije so nedopustni. STA je tik pred stečajem, ker je vlada januarja 2021 prenehala financirati njeno javno službo. Financiranje opravljanja javne službe STA pa je zakonska obveznost vlade, ki predstavlja Republiko Slovenijo, ustanoviteljico agencije, tako določa zakon o STA, o tem govori tudi sedmi protikoronski zakon, ki določa, da mora država agenciji izplačati mesečno nadomestilo ne glede na to, ali je sklenjena pogodba o financiranju. Pogajanja o pogodbi glede letošnjega financiranja STA z Ukomom (Uradom vlade za komuniciranje) so bila namreč neuspešna.

Gregor Mlakar, ki je bil kot predstavnik zaposlenih pred kratkim izvoljen za člana nadzornega sveta STA, je dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Maribora. Na kratko je predstavil svoj delovni teden: "Dopisniško delo je zelo razgibano, spoznati se moramo na marsikaj, na več tematik v enem samem dnevu, od težav v poslovanju kakšnega podjetja, zakaj Ptujčani tako dolgo čakajo na urgentni center, pokrivamo umetniške festivale, športne dogodke, ne boste verjeli, celo obiske vlade po regijah spremljamo, čeprav menda že deset mesecev ne opravljamo javnega servisa. Ker je naših kolegov v centralni redakciji zaradi težav iz tedna v teden manj, priskočimo dopisniki na pomoč tudi s temami, ki so nacionalne, zato se te dni ukvarjam s podražitvijo energentov in iščem odzive večjih slovenskih podjetij o posledicah teh podražitev. Danes me v Lenartu čaka še razvojna konferenca za Podravje, jutri dopoldne bom preživel na sodišču ... Poleg vsega tega pa mi veliko časa vzame tudi boj za preživetje STA."

Gregor Mlakar, ki je že 23 let novinar Slovenske tiskovne agencije, o tem, kako se je v pogodbi, ki jo je uprava STA zavrnila, ocenjevalo agencijo in novinarsko delo:

"V tej pogodbi je bila STA obravnavana kot nekakšno proizvodno podjetje, vsaka naša novica pa se je vrednotila kot liter mleka ali kilogram krompirja."

Delegacija partnerjev Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev, ki vključuje več uglednih mednarodnih medijskih organizacij, je bila prejšnji teden že na svoji drugi misiji v Sloveniji. Člani delegacije (Mogens Blicher Bjerregård, Jamie Wiseman, Laurens Hueting) so povedali, da so se medijske razmere, ki so jih pri nas prvič spoznavali in analizirali maja in junija letos, še poslabšale. Konec junija so v svojem poročilu napisali, da slovenska vlada sistematično spodkopava neodvisne, kritične medije, da je javna razprava zaradi žalitev in napadov na medije in novinarje strupena, zaznali so težnjo po prevzemu večjega nadzora nad Slovensko tiskovno agencijo in javno radiotelevizijo. Pri tem vlada uporablja pravne in administrativne pritiske, zlonamerne napade, tudi osebne, ki so namenjeni rušenju integritete in neodvisnosti teh medijev, so še ocenili v poročilu. Ugotovili so, da ima Slovenija velike težave z medijsko svobodo.

Pomemben partner Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev je tudi Mednarodni inštitut za tisk s sedežem na Dunaju. Član njihove zagovorniške ekipe Jamie Wiseman razlaga, da je to, kar se dogaja s Slovensko tiskovno agencijo, zelo resno, saj agenciji grozi stečaj.

"Zaposleni na STA so pod velikimi pritiski , kar povzroča zaskrbljenost, negotovost, depresije. Opaziti ni nobenega napredka, kar je veliko razočaranje."

Pritiski na medije in novinarje na Madžarskem in Poljskem so zelo ogrozili neodvisno novinarstvo, pojasnjuje Wiseman, ki meni, da se Unija in Komisija na ta nedopustna dogajanja nista ustrezno in dovolj hitro odzivali, zato se v zadnjem času porajajo številne ideje, med njimi je tudi pobuda za ustanovitev sklada za nujne medijske primere: "Ko je ogroženo profesionalno novinarstvo, bi se mediju, ki se znajde v takšnih težavah, v kakršnih je zdaj STA, pomagalo z denarjem iz tega sklada, kar bi bil rešilni jopič, ki bi medij obdržal nad gladino, dokler se ne bi vzpostavil stabilen vir financiranja."

Vse te ideje so seveda uresničljive šele nekje daleč v prihodnosti. Za reševanje STA pa ni več veliko časa, saj v bistvu govorimo o dnevih, tednih, morda mesecu ali dveh. Ravno danes, 13. oktobra 2021, je sodišče opravilo glavno obravnavo v tožbi STA proti državi, odločitev pa bo predvidoma znana čez mesec in pol. "Danes je dan, ko se je mogoče le začel odvijati klobčič pravne zagate, ali nam je vlada dolžna plačati nadomestilo za opravljanje javne službe," je novico komentirala novinarka STA Alenka Potočnik, ki je tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.

"Če bo po odločitvi sodišča vladna stran vložila tožbo, bi to zadevo še podaljšalo tja do začetka prihodnjega leta ali še dlje, takrat bo morda za STA že prepozno."

"Pravice do obveščenosti, ki je temeljna človekova pravica, ne moremo uresničevati brez kakovostnih in neodvisnih javnih medijev, ki bi jih morali krepiti, nikakor pa ne šibiti ali celo odpravljati," poudarja Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC je tudi soustanovitelj Pravne mreže za varstvo demokracije):

"Javni mediji držijo družbi in oblasti ogledalo. Če vladi podoba v ogledalu ni všeč, naj ne razbije ogledala, ampak naj se vpraša, kaj bi morala spremeniti v svojem delovanju."

"Kar se dogaja v slovenskem medijskem prostoru, zahteva hitre odzive, akcijo, besede niso dovolj," je prepričan Mogens Blicher Bjerregård, predsednik Evropske zveze novinarjev (EFJ), ki še dodaja, da bi morala Evropska komisija, ta napoveduje tudi zakon o medijski svobodi, spodbujati spremembe, ki so nujne, imeti mehanizme, s katerimi bi zagotovila medijski pluralizem, finančno podporo medijem in načine, s katerimi bi preprečila nesprejemljive težnje po prevzemanju nadzora nad mediji.

"Žal mi je, da se s sredstvi iz velikega evropskega sklada za okrevanje ne pomaga tudi medijem, ta denar države usmerjajo v vse drugo, le v medije ne."

Bjerregård sporoča vladam, ki imajo pretirane medijske apetite, da ne potrebujemo voditeljev držav, ki bi novinarjem in medijem govorili, kako moramo opravljati svoje delo, potrebujemo voditelje držav, ki neodvisne medije in novinarje ščitijo in jih podpirajo, je odločen predsednik EFJ.

"Od voditelja države pričakujemo nekaj zelo preprostega. Le to naj reče, da podpira medijsko svobodo, neodvisnost in varnost novinarjev, od njega pričakujemo še, da tej zavezi sledi."

"Slovenska javnost se mora zavedati pomena svobode medijev in tega, kaj bi smrt Slovenske tiskovne agencije in popolna podreditev RTV Slovenija eni politični opciji pomenili za našo mlado demokracijo," opozarja novinar STA Gregor Mlakar.

"Pred letom in pol se nam je marsikaj zdelo samoumevno, zdaj pa se začenjamo počasi zavedati, da je boj za svobodo in človekove pravice naša stalnica. Ne bom vrgel puške v koruzo, STA mora obstati."

"Še vedno se borimo za obSTAnek", sklene Alenka Potočnik:

"Vladi sporočam, da smo trideset let znali opravljati novinarsko agencijsko delo in izpolnjevati svoje poslanstvo, to še vedno znamo in to delamo, čeprav nas je zaradi finančnega izčrpavanja vse manj. Kolektiv STA, ki upa, da bo rešitev kmalu na mizi, se ne namerava vdati, upa. Škarje in platno sta v rokah Ukoma in vlade, ki to zadevo lahko rešita zelo hitro, če je v njunem interesu, da STA obstane in še naprej opravlja svojo pomembno javno službo."

Alenka Potočnik se slovenski javnosti zahvaljuje za dozdajšnjo podporo, ne le finančno, tudi moralno. Vse, ki bi radi še naprej neodvisni STA pomagali preživeti s svojimi donacijami, pa obvešča, da je transakcijski račun za nakazila še vedno odprt.

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA.


06.06.2017

Brezplačna učna gradiva za prvošolce!

Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.


30.05.2017

Vučićeva Srbija pro et contra Evropi

“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.


23.05.2017

Kaj pa če virus poje vse ocene?

Izsiljevalski hekerski programi, kot smo jim bili priča minuli teden, so le del možnih nevarnosti, ki pretijo varnosti naših podatkov. Zlonamerni programi lahko onemogočijo izplačevanje socialnih transferjev, izbrišejo vse ocene iz e-redovalnice, uničijo vso zdravstveno dokumentacijo in e-recepte, preprogramirajo vodne, transportne, električne ali energetske sisteme in tako povzročijo kaos in morda celo smrt. Zakaj javne ustanove težko ščitijo sisteme in posledično naše osebne podatke, bodo razmišljali gostje v Vročem mikrofonu na Valu 202: iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. Boštjan Kežmah, tudi sodni izvedenec in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vodja vladnega urada za varovanje tajnih podatkov Dobran Božič, vodja odzivnega centra SI-Cert Gorazd Božič, strokovnjakinja za javna naročila Milena Basta Trtnik, Dalibor Cerar iz Kabi d.o.o., namestnica generalnega direktorja Direktorata za informatiko Polona Kobal in Domen Božeglav s Kabineta ministra za javno upravo.


25.04.2017

Prototip predsedniškega zmagovalca

Predsedniške volitve v svetovnih okvirih postajajo tekma z nepredvidljivim rezultatom. Iščemo prototip predsedniškega zmagovalca. Tudi slovenskega. Sogovornika: dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak za odnose z javnostmi, Andraž Zorko (Valicon), raziskovalec javnega mnenja.


18.04.2017

Urejeni odnosi med sodelavci bistveno pripomorejo k uspešnosti

Urejeni odnosi med sodelavci bistveno pripomorejo k uspešnosti organizacije. Toda v zadnjem času pogosto ugotavljamo, da so odnosi v kolektivih porazni. Slabi odnosi lahko privedejo do odpovedi koncerta ali pa do smrti pacienta. Kdo je odgovoren za primerno komuniciranje in urejanje razmer v kolektivu? Kako naj bi reševali konflikte na delovnem mestu? Anja Hlača Ferjančič se je o tem pogovarjala s psihologom, imago terapevtom in mediatorjem Rudijem Tavčarjem.


11.04.2017

Etično novinarstvo in mokra voda

Če rečemo etično novinarstvo, je približno tako, kot bi dejali mokra voda. Novinarstvo brez etike ni novinarstvo! Zakaj potem v medijih vidimo, beremo in slišimo toliko neetičnega? Odgovor smo iskali v torkovem Vročem mikrofonu. Gosta sta bila Jernej Rovšek in dr. Marko Milosavljevič.


04.04.2017

Slovensko in pika

Vsi trgovci so odkrili nacionalno zgodbo. Zakaj je poudarjanje, da je izdelek ali pridelek slovenski v oglasih (ne)smiselno? Koga nagovarja takšno oglaševanje, zakaj ostaja precej banalno, na ravni čokolade in zelenjave? Kaj dobrega lahko prinese prebujeno slovenstvo v oglasih?


28.03.2017

Kako se izviti iz oklepa fosilne industrije?

Slovensko podnebje je že za skoraj 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Ratificirali smo Pariški sporazum, kar pa ne bo ustavilo nadaljnjega ogrevanja. Klimatologi predvidevajo, da lahko ob nadaljnjem globalnem dvigu temperature za 2 °C v Sloveniji pričakujemo dvig za 4 °C. Cilji Pariškega sporazuma zahtevajo takojšnje ukrepanje. Kako se izviti iz oklepa fosilne industrije in spodbuditi samooskrbo z obnovljivimi viri energije?


21.03.2017

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar

Vesna Györkös Žnidar svoje nastope v medijih namensko omejuje, ker je prepričana, da mora notranji minister nastopati sporočilno. Torkov Vroči mikrofon z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar o policiji in njenih pooblastilih, o slovenski in evropski migracijski politiki, človekovih pravicah, ograjah …


14.03.2017

Javnost je naš zaveznik

Poraba javnega denarja bi bila lahko bolj premišljena. Javnemu mnenju o preplačanih storitvah, previsokih zaslužkih javnih uslužbencev, nesmotrni porabi v občinah in težavah pri črpanju evropskih sredstev pritrjujejo tudi revizije računskega sodišča. Ali porabniki javnega denarja nimajo dovolj znanja, so predpisi preveč zapleteni, vodi nekatere pohlep ali polnjenje žepov političnih prijateljev? Na vprašanja je v Vročem mikrofonu odgovarjal Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča.


07.03.2017

Namesto rož enako plačilo

Ženske so na splošno bolj izobražene od moških. Kljub temu zaslužijo manj kot moški in so bolj izpostavljene tveganju revščine. Ob tem so vse pogostejši napadi na temeljne pravice žensk in poskusi retradicionalizacije družbe. Kako se upreti tem napadom, govorimo s sociologinjo dr. Milico Antić Gaber.


28.02.2017

Pred začetkom prodaje je treba kupca preveriti

Pogovor z Marjanom Mačkoškom, predsednikom GZS o ugledu slovenskega gospodarstva, aktualnih razmerah in ključnih temah, ki bodo gospodarstvenike zaposlovale v 2017.


21.02.2017

Mestni in občinski redarji postajajo policisti

Prejšnji teden je Državni zbor sprejel predlagane spremembe Zakona o občinskem redarstvu – to je bilo po 10 letih od prvega krovnega zakona nujno, saj se je v tem obdobju spremenili številni zakoni in predpisi, ki vplivajo tudi na delovanje redarske službe. Redarji so v teh 10 letih dobivali nove in nove zadolžitve in pooblastila - sprva komunalni nadzorniki so začeli urejati mirujoči promet, pred leti so dobili dodatne zadolžitve pri tekočem prometu in prometnih prekrških, zadolžitve s področja javnega reda in miru in tako naprej. V novem zakonu o občinskem redarstvu se med drugim spreminjajo pogoji za uporabo telesne sile in plinskega razpršilca, spreminja se način ugotavljanja identitete, uvaja vodenje evidence o uporabi prisilnih sredstev in podobno, zaradi česar mnogi ugotavljajo, da občinski redarji postajajo nekakšni občinski ali mestni policisti.


14.02.2017

Delavci, ujeti v trikotnik z agencijami in podjetji

Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?


31.01.2017

Evropa, kje si (in kam greš)?

Zdi se, da v Evropi ne delujejo več niti procesi, ki so doslej na videz delovali same od sebe. Začeli smo se prepirati o tem, kdo bolj ignorira evropska pravila, podpisane mednarodne konvencije, sporazume in sodišča, hkrati pa države EU iščejo pravne podlage, kako ta ista pravila obiti ali si jih vsaj ugodno prilagoditi. V kar nekaj tovrstnih postopkov se je v zadnjem času zapletla tudi Slovenija, naj gre za ignoriranje opozoril Sveta Evrope glede Zakona o tujcih, spor s Komisijo in Hrvaško glede terana, do zapletov s prodajo Cimosa in NLB. Govori Dragan Barbutovski.


24.01.2017

Lov na kršitelje

Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? O tem sta v Vročem mikrofonu govorili glavna inšpektorica za delo, predstavnica Finančne uprave in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.


17.01.2017

Bitko s časom vsako leto izgubi 10 ljudi

Življenje več kot 180 bolnikov je odvisno od pravočasne presaditve organa, ki jim lahko reši življenje. Približno 10 bolnikov vsako leto tega trenutka ne dočaka, tudi zato, ker se za darovanje v času življenje uradno izreče premalo ljudi ali pa takega odvzema ne dovolijo svojci.


10.01.2017

Ob polovici mandata evropskih poslancev

Z evropskimi poslanci iz Slovenije o pozitivnih dosežkih mandata in izzivih, ki jih čakajo do konca leta 2019


03.01.2017

Je bilo 2016 dobro ali slabo leto?

Tanja Starič in Tomaž Celestina, naša radijska kolega z aktualno politične redakcije sta nam pomagala prečesati leto 2016 – s škiljenjem tudi v 2017.


20.12.2016

Znanje slovenskih šolarjev

Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.


Stran 25 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov