Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone? Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal s podpredsednikom Vrhovnega sodišča doktorjem Miodragom Đordevićem.
Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone?
Podpredsednik vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević pravi, da so odzivi in kritike delovanja sodstva pričakovani, vendar niso sprejemljive zlonamerne, posplošene in politično orientirane kritike. Ocenjuje, da je sodstvo v dobri kondiciji.
Samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti varuje sodni svet, ki je septembra sprejel sklep, v katerem je podprl upoštevanje higienskih navodil in priporočil, vendar z njimi ni mogoče omejiti dostopa do sodišč ali omejevati dela in odločanja sodišč. Sodni svet je opozoril, da ureditev sodišč po 126. členu ustave lahko določa le zakon. Nedopustno je vsakršno poseganje v ustavno in zakonsko ureditev položaja sodstva, sodnih postopkov in poslovanja sodišč s podzakonskimi predpisi, ki jih izdaja vlada.
Miodrag Đordević pravi, da je šlo za osamljene primere, ko nekdo ni mogel priti na sodišče, ni pa to bil množičen pojav. "In še pri teh primerih so se sodišča trudila, da bi kljub neizpolnjevanju pogoja s ponujanjem testiranja v nujnih primerih vseeno omogočila, da se je stranka lahko udeležila sodnega dejanja."
Med razglašeno epidemijo je bilo delo na višji stopnji nemoteno, razmere so se celo izboljšale. Na prvi stopnji pa so se pojavili problemi. "Ni vse odvisno samo od predpisov, ampak tudi prostorskih možnosti sodišč."
Od danes velja odredba predsednika vrhovnega sodišča, ki je ocenil, da veljajo okoliščine, ki so podobne epidemiji.
"Prišlo je do pojava, ko je svoboda izražanja postala absolutizirana. Vendar je treba upoštevati, da ta pravica ni absolutna, ker na drugi strani stojijo pravice tistih, o katerih se izražaš. Tukaj je treba biti zadržan in previden. Nikakor pa nisem za to, da se sodnik ne bi smel izražati." Vendar Đorđević meni, da to kdaj preide mejo. "Včasih se zdi, da je vse dovoljeno. Predvsem na Twitterju."
"Lahko bi rekli, da gre v času koronske krize tudi za določene poskuse politične prevlade nad pravno državo. Sodstvo mora biti pozorno na take poskuse in se z vsemi močmi truditi, da zagotovi funkcioniranje pravne države, ki je temelj demokratične družbe."
Prejeli smo tudi odgovor sodnega sveta, ki poziva tudi vse najvišje predstavnike oblasti, naj v primerih neprimerne in žaljive kritike dela sodne veje oblasti zavzamejo aktivno stališče, saj njihov molk pomeni dopuščanje erozije pravne države in krni položaj sodne veje oblasti.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone? Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal s podpredsednikom Vrhovnega sodišča doktorjem Miodragom Đordevićem.
Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone?
Podpredsednik vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević pravi, da so odzivi in kritike delovanja sodstva pričakovani, vendar niso sprejemljive zlonamerne, posplošene in politično orientirane kritike. Ocenjuje, da je sodstvo v dobri kondiciji.
Samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti varuje sodni svet, ki je septembra sprejel sklep, v katerem je podprl upoštevanje higienskih navodil in priporočil, vendar z njimi ni mogoče omejiti dostopa do sodišč ali omejevati dela in odločanja sodišč. Sodni svet je opozoril, da ureditev sodišč po 126. členu ustave lahko določa le zakon. Nedopustno je vsakršno poseganje v ustavno in zakonsko ureditev položaja sodstva, sodnih postopkov in poslovanja sodišč s podzakonskimi predpisi, ki jih izdaja vlada.
Miodrag Đordević pravi, da je šlo za osamljene primere, ko nekdo ni mogel priti na sodišče, ni pa to bil množičen pojav. "In še pri teh primerih so se sodišča trudila, da bi kljub neizpolnjevanju pogoja s ponujanjem testiranja v nujnih primerih vseeno omogočila, da se je stranka lahko udeležila sodnega dejanja."
Med razglašeno epidemijo je bilo delo na višji stopnji nemoteno, razmere so se celo izboljšale. Na prvi stopnji pa so se pojavili problemi. "Ni vse odvisno samo od predpisov, ampak tudi prostorskih možnosti sodišč."
Od danes velja odredba predsednika vrhovnega sodišča, ki je ocenil, da veljajo okoliščine, ki so podobne epidemiji.
"Prišlo je do pojava, ko je svoboda izražanja postala absolutizirana. Vendar je treba upoštevati, da ta pravica ni absolutna, ker na drugi strani stojijo pravice tistih, o katerih se izražaš. Tukaj je treba biti zadržan in previden. Nikakor pa nisem za to, da se sodnik ne bi smel izražati." Vendar Đorđević meni, da to kdaj preide mejo. "Včasih se zdi, da je vse dovoljeno. Predvsem na Twitterju."
"Lahko bi rekli, da gre v času koronske krize tudi za določene poskuse politične prevlade nad pravno državo. Sodstvo mora biti pozorno na take poskuse in se z vsemi močmi truditi, da zagotovi funkcioniranje pravne države, ki je temelj demokratične družbe."
Prejeli smo tudi odgovor sodnega sveta, ki poziva tudi vse najvišje predstavnike oblasti, naj v primerih neprimerne in žaljive kritike dela sodne veje oblasti zavzamejo aktivno stališče, saj njihov molk pomeni dopuščanje erozije pravne države in krni položaj sodne veje oblasti.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov