Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.
S podnebne konference v Glasgowu se oglaša posebna poročevalka Radia Slovenija Špela Novak
Šestindvajseta konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost.
"V Glasgowu praktično ves čas potekajo protesti. Kar pa se mi ob tem zdi pomembno, je to, da ne le, da protestniki zahtevajo ukrepe, ampak dajejo tudi predloge, kako naprej."
Če imajo velesile, kot so Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija … veliko zaslug za onesnaženost, obenem pa tudi veliko moč pri ukrepanju zoper te težave, pa je na drugi strani veliko manjših držav, državic, ki podnebne spremembe občutijo veliko bolj, že zdaj. Na to je v svojem slogu znova opozorila predsednica vlade Barbadosa Mia Mottley, ko je opozorila, da nas je pandemija naučila, da nacionalne strategije za globalne probleme ne delujejo in da dvig temperature za dve stopinji pomeni smrtno obsodbo za milijone ljudi: "To je tisto žalostno dejstvo. Da imajo države, ki so najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, hkrati najmanj vpliva na količino svetovnih izpustov toplogrednih plinov. In da podnebne spremembe najbolj prizadenejo tiste, ki pravzaprav živijo najbolj trajnostno, z najmanj izpusti. En tak primer so Carteretski otoki, ki so del Papue Nove Gvineje v Tihem oceanu. Tamkajšnji prebivalci so živeli praktično brez izpustov, brez avtomobilov, elektrike, pa so bili kljub temu prisiljeni v zapuščanje domov zaradi zviševanja gladine morja in so jih Združeni narodi pred šestimi leti razglasili za prve podnebne begunce."
"Morda veste, da so bili prebivalci z otočja Carteret v Papui Novi Gvineji razglašeni za prve podnebne begunce? Otoki posledice podnebnih sprememb občutijo vsako leto. Nižje ležeči otoki so najbolj prizadeti zaradi dvigovanja gladine morja. V višjih legah prej nismo imeli malarije, zdaj se ta pojavlja tudi tam, saj so temperature višje. Če so bile povprečne temperature prej tam okoli 18 stopinj, so danes že okrog 25 ali 26 stopinj. Te posledice so zelo očitne in so zelo prizadele naše prebivalce. Tri četrtine jih živi na podeželju in tam so posledice podnebnih sprememb občutne. Najbolj to vpliva na pridelavo hrane. V zadnjih letih so se zelo spremenili vremenski vzorci in tisto, po čemer so se včasih odločali, kdaj saditi in kdaj pobirati pridelke, danes ne velja več. To je tisto, kar najbolj vpliva na naše večinoma ruralno prebivalstvo." – Debra Sungi s tamkajšnjega ministrstva za podnebno politiko
Fosilna goriva so ena glavnih tem v Glasgowu, tudi sporazumi gredo predvsem v smer opuščanja fosilnih goriv za pridobivanje energije. Slišali smo lahko, da je na Škotskem v tem času kar 500 lobistov povezanih s podjetji, ki uporabljajo fosilna goriva. Kako zelo uspešni pa so? "Analiza BBC-ja je pokazala, da ima fosilna industrija s tega vidika celo največjo delegacijo na podnebni konferenci, večjo kot katera koli posamična država. Kar je svojevrsten absurd. Kot je absurd to, da so razni podjetniki in tudi britanski premier Boris Johnson kot gostitelj v Glasgow prišli z zasebnimi letali."
"Slovenija se je na konferenci celo pridružila državam, ki so se zavezale opuščanju premoga. Res pa je ta zaveza precej nedoločna in se ji očitno lahko pridružiš, čeprav nimaš časovnice, kdaj in kako boš to storil. Skratka, tudi znotraj Evropske unije so velike razlike med državami z ambicioznejšo podnebno politiko in tistimi, ki se nekako upirajo večjim zavezam. Žal Slovenija bolj sodi med te zadnje."
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.
S podnebne konference v Glasgowu se oglaša posebna poročevalka Radia Slovenija Špela Novak
Šestindvajseta konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost.
"V Glasgowu praktično ves čas potekajo protesti. Kar pa se mi ob tem zdi pomembno, je to, da ne le, da protestniki zahtevajo ukrepe, ampak dajejo tudi predloge, kako naprej."
Če imajo velesile, kot so Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija … veliko zaslug za onesnaženost, obenem pa tudi veliko moč pri ukrepanju zoper te težave, pa je na drugi strani veliko manjših držav, državic, ki podnebne spremembe občutijo veliko bolj, že zdaj. Na to je v svojem slogu znova opozorila predsednica vlade Barbadosa Mia Mottley, ko je opozorila, da nas je pandemija naučila, da nacionalne strategije za globalne probleme ne delujejo in da dvig temperature za dve stopinji pomeni smrtno obsodbo za milijone ljudi: "To je tisto žalostno dejstvo. Da imajo države, ki so najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, hkrati najmanj vpliva na količino svetovnih izpustov toplogrednih plinov. In da podnebne spremembe najbolj prizadenejo tiste, ki pravzaprav živijo najbolj trajnostno, z najmanj izpusti. En tak primer so Carteretski otoki, ki so del Papue Nove Gvineje v Tihem oceanu. Tamkajšnji prebivalci so živeli praktično brez izpustov, brez avtomobilov, elektrike, pa so bili kljub temu prisiljeni v zapuščanje domov zaradi zviševanja gladine morja in so jih Združeni narodi pred šestimi leti razglasili za prve podnebne begunce."
"Morda veste, da so bili prebivalci z otočja Carteret v Papui Novi Gvineji razglašeni za prve podnebne begunce? Otoki posledice podnebnih sprememb občutijo vsako leto. Nižje ležeči otoki so najbolj prizadeti zaradi dvigovanja gladine morja. V višjih legah prej nismo imeli malarije, zdaj se ta pojavlja tudi tam, saj so temperature višje. Če so bile povprečne temperature prej tam okoli 18 stopinj, so danes že okrog 25 ali 26 stopinj. Te posledice so zelo očitne in so zelo prizadele naše prebivalce. Tri četrtine jih živi na podeželju in tam so posledice podnebnih sprememb občutne. Najbolj to vpliva na pridelavo hrane. V zadnjih letih so se zelo spremenili vremenski vzorci in tisto, po čemer so se včasih odločali, kdaj saditi in kdaj pobirati pridelke, danes ne velja več. To je tisto, kar najbolj vpliva na naše večinoma ruralno prebivalstvo." – Debra Sungi s tamkajšnjega ministrstva za podnebno politiko
Fosilna goriva so ena glavnih tem v Glasgowu, tudi sporazumi gredo predvsem v smer opuščanja fosilnih goriv za pridobivanje energije. Slišali smo lahko, da je na Škotskem v tem času kar 500 lobistov povezanih s podjetji, ki uporabljajo fosilna goriva. Kako zelo uspešni pa so? "Analiza BBC-ja je pokazala, da ima fosilna industrija s tega vidika celo največjo delegacijo na podnebni konferenci, večjo kot katera koli posamična država. Kar je svojevrsten absurd. Kot je absurd to, da so razni podjetniki in tudi britanski premier Boris Johnson kot gostitelj v Glasgow prišli z zasebnimi letali."
"Slovenija se je na konferenci celo pridružila državam, ki so se zavezale opuščanju premoga. Res pa je ta zaveza precej nedoločna in se ji očitno lahko pridružiš, čeprav nimaš časovnice, kdaj in kako boš to storil. Skratka, tudi znotraj Evropske unije so velike razlike med državami z ambicioznejšo podnebno politiko in tistimi, ki se nekako upirajo večjim zavezam. Žal Slovenija bolj sodi med te zadnje."
Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.
Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.
V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?
Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?
Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?
Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?
Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.
Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve?
Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.
Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost?
Pred natanko enim tednom je skupina študentov zasegla prostore Fakultete za družbene vede. Protest, ki so ga poimenovali "Nič tišine do svobodne Palestine", je bil eden odmevnejših študentskih protestov v zadnjem času. Zdi se, da so ti po 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kar nekako zamrli. Najodmevnejši so v zadnjem času zagotovo propalestinski študentski protesti v Združenih državah Amerike.
Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.
Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.
Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …
Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.
Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?
Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?
Neveljaven email naslov