Koronavirusna različica omikron je vnesla nove neznanke v že tako nenehno spreminjajoč se sistem protikoronskih ukrepov, sploh ker je vse več dokazov, da je zaščita s cepivi tudi pred različico delta precej skromnejša od pričakovanj. Prav tako nam hitro naraščajoče številke novookuženih v vzorno precepljenih državah kažejo, da se na delež precepljenosti ne moremo zanašati. Kako torej naprej? Kdaj bo veljavnost statusa polno cepljenih omejena? Kakšna bo cepilna politika? Nam je bližje ideja o obveznem cepljenju ali spodbuda k cepljenju otrok? Sta cepljenje, predvsem pa sistem PCT ob novem sevu in vse jasnejših opozorilih, da kužnost cepljenih očitno ni zanemarljiva, sploh še rešitev? Odpira PKP 10 vrata v sistem obveznega cepljenja? To so bila vprašanja za vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Bojano Beović.

Je ob popuščajočem učinku cepiv prav pogoj PC(T) morda generator okužb? Zakaj se pri priznavanju statusa prebolevnikov nič ne spremeni? Na vprašanja odgovarja dr. Bojana Beović

Med zaskrbljenostjo za zmogljivosti zdravstvenega sistema v nepričakovano velikem četrtem valu okužb in zaskrbljenostjo pred novo različico omikron so morda nekoliko v ozadju ostala vprašanja o tem, kako se je tako velik val lahko sploh zgodil. In nismo edini. Če v Sloveniji krivimo prenizko precepljenost, zakaj se tudi vzorno precepljenim državam dogajajo rekordni izbruhi okuženih? Zakaj niti vrhunska precepljenost niti pogoj PCT doslej večini držav nista pot v tako obljubljeno svobodo brez mask in hudih omejitev, ki naj bi jo prinesla? Se tudi z načrtovano shemo odškodnin nagibamo k obveznemu cepljenju in kakšni so načrti, če se različica omikron izmuzne tako testom kot učinkovitosti cepiv?

To so bila vprašanja za vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje dr. Bojano Beović: "Vsak dan o epidemiji izvemo kaj novega. Objavljeni so poročila, analize, na podlagi katerih se moramo odločati in priporočila spreminjati. Nikakor ne bi bilo pošteno, da bi na podlagi novih spoznanj priporočila ostala enaka."

"Stroka še ni našla tiste meje koncentracije protiteles, pri kateri bi lahko rekli, da smo zaščiteni. To je en del zgodbe. Drugi del pa so tudi prošnje, pozivi stroke v Sloveniji, da se status prebolevnikov podaljša ne glede na to, da ta status ostaja pri šestih mesecih za mednarodne prehode. Ta sprememba statusa v Sloveniji bi pomenila dve vrsti zelenih covidnih potrdil; eno bi bilo za prehod meje, drugo za notranje opravke. Kar pa je seveda dodatno delo. Ampak meni je žal, da se to ne zgodi, ker enostavno ni pošteno. Ljudje, ki so preboleli, so zagotovo zaščiteni devet mesecev, mogoče celo eno leto."