Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ukrajina

28.02.2022

Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike.

Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike

"Nič ne spremeni dejstva, da je vojni napad vreden vse obsodbe. Odgovornost je na strani Putina in ne ruskega naroda. Kijev bo točka preloma. Upamo le, da se pobesneli Putinov režim ne bo odločil za raketiranje mesta," pravi zunanjepolitični novinar Radia Slovenija Miha Lampreht.

Danes naj bi se začeli tudi pogovori med rusko in ukrajinsko delegacijo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila.

"Do vojne ne bi smelo priti. Smo v civiliziranem svetu. Rusija in Ukrajina - to je Evropa. Stvari se rešujejo za mizo." - mimoidoča v anketi

"Evropska unija naj bi čim hitreje začela delati čim več v smeri, da postane neodvisna od dobave plina in premoga iz Rusije," poroča dopisnik Igor Jurič iz Bruslja. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA, spremlja dogajanje skozi ameriško perspektivo: "V ZDA ocenjujejo, da Putin ni več tisti razumni, preračunljivi in strateški politik. Postal je nepredvidljiv in neobvladljiv. Zato so previdni. Biden se je odločil za deeskalacijo. So pa v ZDA zelo zaskrbljeni."

Današnji Studio ob 17.00: Razsežnosti vojne v Ukrajini – o jedrski grožnji, padlih tabujih Unije in tisočih pregnanih z domov

Popoln obrat se je zgodil v Nemčiji. Dopisnica iz Berlina Polona Fijavž: "Putinova vojna je v nemški politiki spremenila vse. Vse, za kar so se številni zavzemali, ko je vlado vodila Angela Merkel, pa je ni bilo mogoče premakniti. Scholtz spreminja to čez noč. Izkazal se je za odločnega voditelja. Nemčija je prehitela samo sebe. Nemčija je med “korona krizo” namenila eno milijardo za bonus za negovalce iz zdravstvenega osebja. To je bil velik korak. Zdaj 100 milijard evrov za obrambo. Čez noč. Nemški pacifizem je izpuhtel. Putin je tudi iz Nemčije naredil neko drugo državo."

Kako pomagati?

Rdeči križ, Slovenska karitas, Unicef in Adra zbirajo finančna sredstva. Pri Slovenski filantropiji so se osredotočili na sprejem beguncev.

Oglasil se je tudi Nikodem Szczygłowski, poljski publicist in novinar, ki odlično govori tudi slovensko. Danes zjutraj smo ga poklicali na ukrajinsko-poljsko mejo.


Vroči mikrofon

1260 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Ukrajina

28.02.2022

Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike.

Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike

"Nič ne spremeni dejstva, da je vojni napad vreden vse obsodbe. Odgovornost je na strani Putina in ne ruskega naroda. Kijev bo točka preloma. Upamo le, da se pobesneli Putinov režim ne bo odločil za raketiranje mesta," pravi zunanjepolitični novinar Radia Slovenija Miha Lampreht.

Danes naj bi se začeli tudi pogovori med rusko in ukrajinsko delegacijo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila.

"Do vojne ne bi smelo priti. Smo v civiliziranem svetu. Rusija in Ukrajina - to je Evropa. Stvari se rešujejo za mizo." - mimoidoča v anketi

"Evropska unija naj bi čim hitreje začela delati čim več v smeri, da postane neodvisna od dobave plina in premoga iz Rusije," poroča dopisnik Igor Jurič iz Bruslja. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA, spremlja dogajanje skozi ameriško perspektivo: "V ZDA ocenjujejo, da Putin ni več tisti razumni, preračunljivi in strateški politik. Postal je nepredvidljiv in neobvladljiv. Zato so previdni. Biden se je odločil za deeskalacijo. So pa v ZDA zelo zaskrbljeni."

Današnji Studio ob 17.00: Razsežnosti vojne v Ukrajini – o jedrski grožnji, padlih tabujih Unije in tisočih pregnanih z domov

Popoln obrat se je zgodil v Nemčiji. Dopisnica iz Berlina Polona Fijavž: "Putinova vojna je v nemški politiki spremenila vse. Vse, za kar so se številni zavzemali, ko je vlado vodila Angela Merkel, pa je ni bilo mogoče premakniti. Scholtz spreminja to čez noč. Izkazal se je za odločnega voditelja. Nemčija je prehitela samo sebe. Nemčija je med “korona krizo” namenila eno milijardo za bonus za negovalce iz zdravstvenega osebja. To je bil velik korak. Zdaj 100 milijard evrov za obrambo. Čez noč. Nemški pacifizem je izpuhtel. Putin je tudi iz Nemčije naredil neko drugo državo."

Kako pomagati?

Rdeči križ, Slovenska karitas, Unicef in Adra zbirajo finančna sredstva. Pri Slovenski filantropiji so se osredotočili na sprejem beguncev.

Oglasil se je tudi Nikodem Szczygłowski, poljski publicist in novinar, ki odlično govori tudi slovensko. Danes zjutraj smo ga poklicali na ukrajinsko-poljsko mejo.


08.12.2020

Znanost zaradi boja za denar vse bolj nezmožna širine

Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.


01.12.2020

Hidroelektrarne na Savi: Obnovljiv vir energije ali posegi proti naravi?

Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?


25.11.2020

Vsako peto otroštvo zaznamovano z eno izmed oblik spolnega nasilja

Najhuje je zamahniti z roko in reči, da se nič ne da Ker se v časih epidemije socialne mreže krčijo in oseba, ki trpi nasilje, velikokrat nima nikogar, ki bi se mu lahko zaupala, je še toliko bolj pomembno, da kot starš ostanemo pozorni na obnašanje otrok, opozarja Maja Plaz. "Spolno nasilje je ponavadi povzročeno s strani bližnjih oseb. Odgovornost vsakega od nas je, da je pripravljen na odziv, če bi se nam otrok zaupal, da se nekaj dogaja. Pomembno je, da ob tem nismo šokirani in da mu verjamemo. " Kam se lahko obrnete po pomoč? - 080-11-55 (klicna številka Društva SOS telefon), - Ženska svetovalnica: krizne številke za pomoč žrtvam nasilja, za umik v varne hiše, krizne centre in za psihosocialno pomoč, - anonimna e-prijava nasilja v družini, - klicne številke za pomoč pri duševni stiski so dostopne tukaj in na spletni strani Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, - brezplačni razbremenilni pogovori


24.11.2020

Epidemija upada prepočasi

Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.


21.11.2020

Bodo v Šaleški dolini poleg premoga kurili še odpadke?

Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.


18.11.2020

Kako bo zadnji paket ukrepov za omilitev posledic epidemije vplival na gospodarstvo?

Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Vlada se za ohranjanje zaposlenosti in tudi gospodarskega potenciala zadolžuje. Dolg bo treba enkrat treba vrniti, čeprav je tudi Evropa v tej krizi obrnila hrbet varčevanju. Če bomo vlagali v naložbe prihodnosti, bo tudi breme dolga manjše.


17.11.2020

Rekordna rast porabe antidepresivov med epidemijo

Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.


10.11.2020

Ali obdobje, ko smo mislili, da smo se iz izkušnje druge svetovne vojne kaj naučili, mineva?

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?


04.11.2020

Izselitev nevladnikov z Metelkove 6

Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je preverjala Nataša Štefe.


03.11.2020

Po epidemiji bomo drugačni

Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.


28.10.2020

Radiologija na Gorenjskem

Pred tedni je odmevala izpoved Kranjčanke, ki je več kot teden dni čakala na diagnozo 'razliti slepič'. Opozorila je na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem. Raziskujemo, zakaj so v Kranju še vedno brez radiologa, ki bi opravljal tudi ultrazvočne preiskave. Za nujne primere so dogovorjeni s preobremenjenim zasebnikom. Zato mrzlično iščejo specialiste, tudi v tujini. A se je zataknilo na Ministrstvu za zdravje, kamor so decembra lani poslali vlogo za poklicno kvalifikacijo zdravnice specialistke iz tujine. Komisija o njej še ni odločila, saj imajo 250 takšnih vlog. Na ministrstvu za zdravje priznavajo zaostanke in pojasnjujejo, da vsako vlogo vodijo kot samostojen upravni postopek.


27.10.2020

Kaj sploh še ostane Američanom?

Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije. Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?


21.10.2020

Dovolj je zapiranja pošt!

V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.


20.10.2020

To krizo doživljamo kot veliko komunikacijsko improvizacijo

Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.


13.10.2020

Kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama bi lahko dosegli v manj kot tednu

Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?


07.10.2020

Zdravstveni sistem se ne sme več zapirati

Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?


30.09.2020

Izzivi koronskega študijskega leta

Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.


29.09.2020

Kaj pa, če v tujini zbolimo za covidom-19?

Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.


23.09.2020

Kdo bo prižgal zeleno luč za Tokio?

Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin. Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.


22.09.2020

Rogaška Slatina: Epidemija, Rusi in razgledni stolp

Na kakšen način je Rogaško Slatino zaznamovala epidemija, kakšne so možnosti za mlade in zakaj dolina pod Janino (ne) potrebuje najvišji razgledni stolp v državi? Reportaža iz enega najstarejših slovenskih krajev z zdraviliškim turizmom, ki se je skozi zgodovino ves čas prilagajal (predvsem tujim) gostom. Od avstrijskih plemičev in italijanske gospode do ruskih oligarhov.


Stran 17 od 63
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov