Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Šport pred volitvami

20.04.2022

Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu. Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?

Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?

Dvanajst olimpijskih kolajn, od tega pet zlatih, v zadnjem zaradi covida-19 zgoščenem olimpijskem ciklu iger v Tokiu in Pekingu, kaže na zlato dobo slovenskega športa. Trije slovenski kolesarji so na mednarodni lestvici razvrščeni do četrtega mesta, košarkarji so aktualni evropski prvaki, odbojkarji podprvaki. Še bi lahko naštevali dosežke, a bistvo se skriva v zakulisju, v ustroju, ki potrebuje osvežitev in spremembe. Nekdanji predsednik strokovnega sveta za šport in soustvarjalec nacionalnega programa za šport Luka Stainer o slovenskem športu.

"Slovenski šport brez podpore gotovo ne bi bil tukaj, kjer je. Je pa slovenski šport primerjalna prednost, nacionalni ponos, ki ga zaznamuje tudi dejstvo, da je za evro vloženih sredstev gotovo prinesel izjemen povrat te naložbe, pa naj gre za sponzorska, sistemska, državna ali druga sredstva tistih, ki v šport vlagajo. Treba je graditi na dobrem temelju, ki ga vedno znova oplemenitijo slovenski športniki, ob hkratnem zavedanju tega, da naša baza ni tolikšna, kot je v nekaterih drugih državah, zato je s tem treba ravnati skrbno."

Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritve in sprememb. Priložnosti je veliko, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se ta hip kaže v športu. Metod Ropret je predsednik Odbojkarske zveze Slovenije in župan občine Brezovica, ki v podpori športnikov vidi pomembno mesto lokalnih skupnosti.

"Lokalne skupnosti so ves čas največji financer športa, tako kar zadeva zagotavljanje športne infrastrukture kot zagotavljanje materialnih virov za delovanje društev in drugih organizacij v športu. Iskreno bi si želel, da bi bilo to v prihodnosti drugače."

Zakaj? Ker ta del ni reguliran, odvisen je od naklonjenosti župana in posamezne skupnosti športu in ne daje osnove za smotrno načrtovanje. Slovenija potrebuje precejšnje strukturne spremembe na področju športa, ne zaradi sedanjosti, temveč prihodnosti. Sedanjost s težavami na osnovni ravni, kjer največje breme pade na družinske proračune, ni naložba v razvoj, kakršnega je slovenski šport doživel v zadnjih desetletjih. Osnovo bo treba nadgraditi, na prvi pogled pa se zdi, da šport še najbolj pogreša primerne sogovornike s pristojnega ministrstva.


Vroči mikrofon

1289 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Šport pred volitvami

20.04.2022

Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu. Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?

Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?

Dvanajst olimpijskih kolajn, od tega pet zlatih, v zadnjem zaradi covida-19 zgoščenem olimpijskem ciklu iger v Tokiu in Pekingu, kaže na zlato dobo slovenskega športa. Trije slovenski kolesarji so na mednarodni lestvici razvrščeni do četrtega mesta, košarkarji so aktualni evropski prvaki, odbojkarji podprvaki. Še bi lahko naštevali dosežke, a bistvo se skriva v zakulisju, v ustroju, ki potrebuje osvežitev in spremembe. Nekdanji predsednik strokovnega sveta za šport in soustvarjalec nacionalnega programa za šport Luka Stainer o slovenskem športu.

"Slovenski šport brez podpore gotovo ne bi bil tukaj, kjer je. Je pa slovenski šport primerjalna prednost, nacionalni ponos, ki ga zaznamuje tudi dejstvo, da je za evro vloženih sredstev gotovo prinesel izjemen povrat te naložbe, pa naj gre za sponzorska, sistemska, državna ali druga sredstva tistih, ki v šport vlagajo. Treba je graditi na dobrem temelju, ki ga vedno znova oplemenitijo slovenski športniki, ob hkratnem zavedanju tega, da naša baza ni tolikšna, kot je v nekaterih drugih državah, zato je s tem treba ravnati skrbno."

Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritve in sprememb. Priložnosti je veliko, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se ta hip kaže v športu. Metod Ropret je predsednik Odbojkarske zveze Slovenije in župan občine Brezovica, ki v podpori športnikov vidi pomembno mesto lokalnih skupnosti.

"Lokalne skupnosti so ves čas največji financer športa, tako kar zadeva zagotavljanje športne infrastrukture kot zagotavljanje materialnih virov za delovanje društev in drugih organizacij v športu. Iskreno bi si želel, da bi bilo to v prihodnosti drugače."

Zakaj? Ker ta del ni reguliran, odvisen je od naklonjenosti župana in posamezne skupnosti športu in ne daje osnove za smotrno načrtovanje. Slovenija potrebuje precejšnje strukturne spremembe na področju športa, ne zaradi sedanjosti, temveč prihodnosti. Sedanjost s težavami na osnovni ravni, kjer največje breme pade na družinske proračune, ni naložba v razvoj, kakršnega je slovenski šport doživel v zadnjih desetletjih. Osnovo bo treba nadgraditi, na prvi pogled pa se zdi, da šport še najbolj pogreša primerne sogovornike s pristojnega ministrstva.


06.05.2014

V službo v Kočevje, Črnomelj ali Trbovlje?

Visoka brezposelnost v nekoč industrijskih mestih.


01.05.2014

10 let članstva v Evropski uniji

Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?


24.04.2014

Nasilje med slovenskimi dijaki

V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.


22.04.2014

Zaposlimo mlado žensko?

Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.


17.04.2014

Hišne preiskave v spregi medijev in policije

Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.


15.04.2014

Evropske volitve: Schulz in Verhofstadt

Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.


10.04.2014

Težave zasebnih varnostnikov

Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.


08.04.2014

Jean-Claude Juncker in Aleksis Cipras

Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.


03.04.2014

Prihodnost RTV Slovenija

Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.


01.04.2014

Pred EU volitvami: Erika Štular in Peter Žerjavič

Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


25.03.2014

Lajšanje vesti z razvojno pomočjo

Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?


20.03.2014

Varčevanje v osnovnih šolah

Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.


18.03.2014

Vrednotnice proti delu na črno

Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?


06.03.2014

Zapor nič več zastonj?

Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.


04.03.2014

Nepremičninski davek. Kako naprej?

Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.


Stran 37 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov