Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.
Ob dnevu upora proti okupatorju: Pogovor z zgodovinarjem in sodelavcem Inštituta za novejšo zgodovino dr. Markom Zajcem
Ob dnevu upora proti okupatorju se o pomembnosti zgodovine in vlogi same zgodovinopisne stroke pri nas pogovarjamo z zgodovinarjem dr. Markom Zajcem, sodelavcem Inštituta za novejšo zgodovino. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost, v zadnjih letih pa se je osredotočil na drugo polovico 20. stoletja. Koliko zgodovine pa še je v slovenski zgodovini?
"Zgodovine je zmeraj enako. V zadnjem času preučujem 80. leta, sem sem padel iz 19. stoletja, vmes sem se ustavil med obema vojnama. Poznamo več zgodovin. Jaz skušam govoriti s stališča odprte, mednarodne, akademske zgodovine, kjer poskušamo biti zelo analitični in teoretski. Po drugi strani je lahko zgodovina tudi pošast, veda mrtvih, ki muči žive. Ta zgodovina tukaj obstaja, jo vidimo tudi v Evropi. Vemo, da je v Evropi vojna. Proti tej zgodovini pa se mora akademsko zgodovinopisje boriti. Duhovi preteklosti so lahko videti povsem nenevarno, v kakšnem kotu visi kakšen duh, ampak potem se lahko ta duh povampiri v zombija."
Preden smo današnji praznik poimenovali kot dan upora proti okupatorju, se je imenoval še dan OF in dan boja proti okupatorju. Brez tega praznika ne bi bil mogoč noben državotvoren praznik. "Zelo dobro je, da je ta praznik, ne glede na te transformacije, obstal, da se je obdržal, to vidim kot eno pozitivno stvar, kajti brez upora, tudi tistega, kar bi lahko rekli patriotizem, ni. Po mojem mnenju smo lahko patriotski samo s kritiko in pa mogoče tudi z uporom."
1266 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.
Ob dnevu upora proti okupatorju: Pogovor z zgodovinarjem in sodelavcem Inštituta za novejšo zgodovino dr. Markom Zajcem
Ob dnevu upora proti okupatorju se o pomembnosti zgodovine in vlogi same zgodovinopisne stroke pri nas pogovarjamo z zgodovinarjem dr. Markom Zajcem, sodelavcem Inštituta za novejšo zgodovino. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost, v zadnjih letih pa se je osredotočil na drugo polovico 20. stoletja. Koliko zgodovine pa še je v slovenski zgodovini?
"Zgodovine je zmeraj enako. V zadnjem času preučujem 80. leta, sem sem padel iz 19. stoletja, vmes sem se ustavil med obema vojnama. Poznamo več zgodovin. Jaz skušam govoriti s stališča odprte, mednarodne, akademske zgodovine, kjer poskušamo biti zelo analitični in teoretski. Po drugi strani je lahko zgodovina tudi pošast, veda mrtvih, ki muči žive. Ta zgodovina tukaj obstaja, jo vidimo tudi v Evropi. Vemo, da je v Evropi vojna. Proti tej zgodovini pa se mora akademsko zgodovinopisje boriti. Duhovi preteklosti so lahko videti povsem nenevarno, v kakšnem kotu visi kakšen duh, ampak potem se lahko ta duh povampiri v zombija."
Preden smo današnji praznik poimenovali kot dan upora proti okupatorju, se je imenoval še dan OF in dan boja proti okupatorju. Brez tega praznika ne bi bil mogoč noben državotvoren praznik. "Zelo dobro je, da je ta praznik, ne glede na te transformacije, obstal, da se je obdržal, to vidim kot eno pozitivno stvar, kajti brez upora, tudi tistega, kar bi lahko rekli patriotizem, ni. Po mojem mnenju smo lahko patriotski samo s kritiko in pa mogoče tudi z uporom."
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov