Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.
Dvig cen goriva in energentov ni posledica energetske krize, ampak politične krize in špekulacije, so prepričani prevozniki, ki pravijo, da nimajo več nobenih notranjih rezerv. Kako pritiske čutijo vozniki in porabniki?
"Samo nekje 50 odstotkov cene naftnih derivatov lahko pojasnimo z gibanjem cene nafte, preostalo pa so drugi stroški, kot so stroški rafinerije, stroški prevoza in samo povpraševanje. In prav povpraševanje je razlog, zakaj se je od začetka pandemije cena dizla povečala bistveno bolj kot cena bencina. Zelo velik dejavnik tukaj je, da je veliko ladijskih prevoznikov zaradi okoljskih zahtev prešlo iz bolj umazanih, gostejših goriv na ladijski dizel. Ladijski dizel neposredno konkurira z avtomobilskim cestnim dizlom in nenazadnje tudi s kurilnim oljem. Zato cene dizla prehitevajo cene bencina. Če so se cene bencina v zadnjem letu povečale za 75 odstotkov, so se cene dizla povečale za približno 90 odstotkov," tako razlaga profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Pahor.
Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek opozarja, da je stanje v prevozništvu kritično: "Nelojalno konkurenco predstavljajo tisti, ki ne spoštujejo socialne zakonodaje. Z enim tovornjakom lahko normalno prevoziš največ 13.000, 14.000 kilometrov. Nekateri jih delajo 22.000. Nelojalna konkurenca so tisti, ki izkoriščajo delovno silo in ne spoštujejo socialne zakonodaje."
Mikropodjetnik Zdravko Derstvenšek poudarja, da je 85-odstotna podražitev goriva zaostrila že obstoječe anomalije v sektorju. Prevozniki tako nimajo niti kolektivne pogodbe: "Kar dopušča od dumpinga do zaposlovanja neustreznega kadra, kar za seboj potegne od nesreč, ki jih plačujejo zavarovalnice in ljudje z življenji, do tega, da če želiš vzpostavljati neko delo nadpovprečno, si enostavno predrag. Dejansko voznik danes dela za manj, kot je delal pred letom dni. Njegova kupna moč je manjša, podobno kot se dogaja upokojencem in vsem preostalim. Na račun cene se išče cenejše delavce, rezultate pa si lahko pogledamo v novicah."
Marko Pahor pravi, da visoke cene goriv povzročajo inflacijske pritiske: "Cene energentov so na zelo visokih ravneh, negotovost zaradi Ukrajine in Rusije ostaja na visoki ravni, zaprtja na Kitajskem in njihovi proticovidni ukrepi tudi zmanjšujejo svetovno gospodarsko rast. Zaradi višjih cen se pojavljajo tudi pritiski po višjih plačah. Goriva so izjemno močan dejavnik tudi v kmetijski proizvodnji, kar povzroča pritiske na cene hrane. In potem pridemo v spiralo. Letos se bodo morale države in predvsem centralne banke zelo intenzivno ukvarjati s tem, da bodo ohranjale inflacijo pod nadzorom. Če pa to zbeži, bomo v zelo čudnih časih, ki jih v zadnjih 50 letih nismo videli."
1278 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.
Dvig cen goriva in energentov ni posledica energetske krize, ampak politične krize in špekulacije, so prepričani prevozniki, ki pravijo, da nimajo več nobenih notranjih rezerv. Kako pritiske čutijo vozniki in porabniki?
"Samo nekje 50 odstotkov cene naftnih derivatov lahko pojasnimo z gibanjem cene nafte, preostalo pa so drugi stroški, kot so stroški rafinerije, stroški prevoza in samo povpraševanje. In prav povpraševanje je razlog, zakaj se je od začetka pandemije cena dizla povečala bistveno bolj kot cena bencina. Zelo velik dejavnik tukaj je, da je veliko ladijskih prevoznikov zaradi okoljskih zahtev prešlo iz bolj umazanih, gostejših goriv na ladijski dizel. Ladijski dizel neposredno konkurira z avtomobilskim cestnim dizlom in nenazadnje tudi s kurilnim oljem. Zato cene dizla prehitevajo cene bencina. Če so se cene bencina v zadnjem letu povečale za 75 odstotkov, so se cene dizla povečale za približno 90 odstotkov," tako razlaga profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Pahor.
Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek opozarja, da je stanje v prevozništvu kritično: "Nelojalno konkurenco predstavljajo tisti, ki ne spoštujejo socialne zakonodaje. Z enim tovornjakom lahko normalno prevoziš največ 13.000, 14.000 kilometrov. Nekateri jih delajo 22.000. Nelojalna konkurenca so tisti, ki izkoriščajo delovno silo in ne spoštujejo socialne zakonodaje."
Mikropodjetnik Zdravko Derstvenšek poudarja, da je 85-odstotna podražitev goriva zaostrila že obstoječe anomalije v sektorju. Prevozniki tako nimajo niti kolektivne pogodbe: "Kar dopušča od dumpinga do zaposlovanja neustreznega kadra, kar za seboj potegne od nesreč, ki jih plačujejo zavarovalnice in ljudje z življenji, do tega, da če želiš vzpostavljati neko delo nadpovprečno, si enostavno predrag. Dejansko voznik danes dela za manj, kot je delal pred letom dni. Njegova kupna moč je manjša, podobno kot se dogaja upokojencem in vsem preostalim. Na račun cene se išče cenejše delavce, rezultate pa si lahko pogledamo v novicah."
Marko Pahor pravi, da visoke cene goriv povzročajo inflacijske pritiske: "Cene energentov so na zelo visokih ravneh, negotovost zaradi Ukrajine in Rusije ostaja na visoki ravni, zaprtja na Kitajskem in njihovi proticovidni ukrepi tudi zmanjšujejo svetovno gospodarsko rast. Zaradi višjih cen se pojavljajo tudi pritiski po višjih plačah. Goriva so izjemno močan dejavnik tudi v kmetijski proizvodnji, kar povzroča pritiske na cene hrane. In potem pridemo v spiralo. Letos se bodo morale države in predvsem centralne banke zelo intenzivno ukvarjati s tem, da bodo ohranjale inflacijo pod nadzorom. Če pa to zbeži, bomo v zelo čudnih časih, ki jih v zadnjih 50 letih nismo videli."
Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč. Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Za šolske potrebščine, delovne učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžil. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več zgolj priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. A resnica je nekje drugje. Pogovarjali smo se z Antonom Medenom, predsednikom Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
Čeprav letošnja statistika prometnih nesreč in žrtev za zdaj kaže nekoliko boljše stanje kot lani, je to seveda še daleč od želja prometnih strokovnjakov. V tem prometnem trikotniku, ki ga sestavljajo cesta, vozilo in človek se zdi človek tisti, ki je daleč največkrat kriv za nesrečo in je torej predvsem pri njem iskati rezerve pri varnosti na naših cestah.Tokrat nismo govorili o infrastrukturi, o cestah, ki so sicer pri nas v slabem stanju. Tudi ne o avtomobilih, ki so kljub nekaterim izjemam, vedno bolj varni in pripomorejo k zmanjševanju posledic prometnih nesreč. V glavni vlogi analize prometa je tokrat nastopal voznik, udeleženec, ki je po mednarodnih raziskavah kriv za 90 % vseh neugodnosti, ki se zgodijo na cestah.
Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.
Ali oblast ne zaupa javnosti? Tudi letos je v javni razpravi kar nekaj pomembnih predpisov, ki med počitnicami ne bodo deležni take pozornosti, kot bi je bili v aktivnejših mesecih. Tudi na vprašanje, ali bi morala biti javnost bolj vključena v nastajanje predpisov, bosta v naslednjih minutah v Vročem mikrofonu odgovorila izredna profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo ljubljanske fakultete za družbene vede doktorica Irena Bačlija Brajnik in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici.
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.
Brezskrbnost lahko hitro spremeni v težave, sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.
Ob poplavi prireditev v Sloveniji smo se spraševali, kakšno kulturo potrebujemo. Zakaj likovni in drugi kulturni hrami med tednom samevajo, polnijo pa jih v glavnem odprtja in razni večji dogodki! Kam je usmerjena naša pozornost, predvsem pa kam je usmerjena pozornost mladih? V studio smo povabili Nadjo Zgonik, profesorico na ALUO, in Nino Ostan, svetovalko za umetnost na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Za mnenje smo vprašali tudi Diano Koloini, umetniško vodjo SNG Maribor, in Nino Peče, vodjo Kinodvora.
lada je prejšnji mesec objavila predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki ga - takega, kot je bil predstavljen - ne bo upošteval nihče. Tako razmišlja dr. Robert Golob, ki meni, da se vedemo, kot da smo na svetu sami, svet pa je na pragu energetske revolucije. Zakaj bi morali začeti razmišljati zunaj okvira dogem, namesto da se v energetskem konceptu opredeljujemo do tega, katere dogme so v redu in katere ne?
Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.
Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.
“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.
Izsiljevalski hekerski programi, kot smo jim bili priča minuli teden, so le del možnih nevarnosti, ki pretijo varnosti naših podatkov. Zlonamerni programi lahko onemogočijo izplačevanje socialnih transferjev, izbrišejo vse ocene iz e-redovalnice, uničijo vso zdravstveno dokumentacijo in e-recepte, preprogramirajo vodne, transportne, električne ali energetske sisteme in tako povzročijo kaos in morda celo smrt. Zakaj javne ustanove težko ščitijo sisteme in posledično naše osebne podatke, bodo razmišljali gostje v Vročem mikrofonu na Valu 202: iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. Boštjan Kežmah, tudi sodni izvedenec in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vodja vladnega urada za varovanje tajnih podatkov Dobran Božič, vodja odzivnega centra SI-Cert Gorazd Božič, strokovnjakinja za javna naročila Milena Basta Trtnik, Dalibor Cerar iz Kabi d.o.o., namestnica generalnega direktorja Direktorata za informatiko Polona Kobal in Domen Božeglav s Kabineta ministra za javno upravo.
Predsedniške volitve v svetovnih okvirih postajajo tekma z nepredvidljivim rezultatom. Iščemo prototip predsedniškega zmagovalca. Tudi slovenskega. Sogovornika: dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak za odnose z javnostmi, Andraž Zorko (Valicon), raziskovalec javnega mnenja.
Neveljaven email naslov