Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.
Dvig cen goriva in energentov ni posledica energetske krize, ampak politične krize in špekulacije, so prepričani prevozniki, ki pravijo, da nimajo več nobenih notranjih rezerv. Kako pritiske čutijo vozniki in porabniki?
"Samo nekje 50 odstotkov cene naftnih derivatov lahko pojasnimo z gibanjem cene nafte, preostalo pa so drugi stroški, kot so stroški rafinerije, stroški prevoza in samo povpraševanje. In prav povpraševanje je razlog, zakaj se je od začetka pandemije cena dizla povečala bistveno bolj kot cena bencina. Zelo velik dejavnik tukaj je, da je veliko ladijskih prevoznikov zaradi okoljskih zahtev prešlo iz bolj umazanih, gostejših goriv na ladijski dizel. Ladijski dizel neposredno konkurira z avtomobilskim cestnim dizlom in nenazadnje tudi s kurilnim oljem. Zato cene dizla prehitevajo cene bencina. Če so se cene bencina v zadnjem letu povečale za 75 odstotkov, so se cene dizla povečale za približno 90 odstotkov," tako razlaga profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Pahor.
Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek opozarja, da je stanje v prevozništvu kritično: "Nelojalno konkurenco predstavljajo tisti, ki ne spoštujejo socialne zakonodaje. Z enim tovornjakom lahko normalno prevoziš največ 13.000, 14.000 kilometrov. Nekateri jih delajo 22.000. Nelojalna konkurenca so tisti, ki izkoriščajo delovno silo in ne spoštujejo socialne zakonodaje."
Mikropodjetnik Zdravko Derstvenšek poudarja, da je 85-odstotna podražitev goriva zaostrila že obstoječe anomalije v sektorju. Prevozniki tako nimajo niti kolektivne pogodbe: "Kar dopušča od dumpinga do zaposlovanja neustreznega kadra, kar za seboj potegne od nesreč, ki jih plačujejo zavarovalnice in ljudje z življenji, do tega, da če želiš vzpostavljati neko delo nadpovprečno, si enostavno predrag. Dejansko voznik danes dela za manj, kot je delal pred letom dni. Njegova kupna moč je manjša, podobno kot se dogaja upokojencem in vsem preostalim. Na račun cene se išče cenejše delavce, rezultate pa si lahko pogledamo v novicah."
Marko Pahor pravi, da visoke cene goriv povzročajo inflacijske pritiske: "Cene energentov so na zelo visokih ravneh, negotovost zaradi Ukrajine in Rusije ostaja na visoki ravni, zaprtja na Kitajskem in njihovi proticovidni ukrepi tudi zmanjšujejo svetovno gospodarsko rast. Zaradi višjih cen se pojavljajo tudi pritiski po višjih plačah. Goriva so izjemno močan dejavnik tudi v kmetijski proizvodnji, kar povzroča pritiske na cene hrane. In potem pridemo v spiralo. Letos se bodo morale države in predvsem centralne banke zelo intenzivno ukvarjati s tem, da bodo ohranjale inflacijo pod nadzorom. Če pa to zbeži, bomo v zelo čudnih časih, ki jih v zadnjih 50 letih nismo videli."
1278 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.
Dvig cen goriva in energentov ni posledica energetske krize, ampak politične krize in špekulacije, so prepričani prevozniki, ki pravijo, da nimajo več nobenih notranjih rezerv. Kako pritiske čutijo vozniki in porabniki?
"Samo nekje 50 odstotkov cene naftnih derivatov lahko pojasnimo z gibanjem cene nafte, preostalo pa so drugi stroški, kot so stroški rafinerije, stroški prevoza in samo povpraševanje. In prav povpraševanje je razlog, zakaj se je od začetka pandemije cena dizla povečala bistveno bolj kot cena bencina. Zelo velik dejavnik tukaj je, da je veliko ladijskih prevoznikov zaradi okoljskih zahtev prešlo iz bolj umazanih, gostejših goriv na ladijski dizel. Ladijski dizel neposredno konkurira z avtomobilskim cestnim dizlom in nenazadnje tudi s kurilnim oljem. Zato cene dizla prehitevajo cene bencina. Če so se cene bencina v zadnjem letu povečale za 75 odstotkov, so se cene dizla povečale za približno 90 odstotkov," tako razlaga profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Pahor.
Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek opozarja, da je stanje v prevozništvu kritično: "Nelojalno konkurenco predstavljajo tisti, ki ne spoštujejo socialne zakonodaje. Z enim tovornjakom lahko normalno prevoziš največ 13.000, 14.000 kilometrov. Nekateri jih delajo 22.000. Nelojalna konkurenca so tisti, ki izkoriščajo delovno silo in ne spoštujejo socialne zakonodaje."
Mikropodjetnik Zdravko Derstvenšek poudarja, da je 85-odstotna podražitev goriva zaostrila že obstoječe anomalije v sektorju. Prevozniki tako nimajo niti kolektivne pogodbe: "Kar dopušča od dumpinga do zaposlovanja neustreznega kadra, kar za seboj potegne od nesreč, ki jih plačujejo zavarovalnice in ljudje z življenji, do tega, da če želiš vzpostavljati neko delo nadpovprečno, si enostavno predrag. Dejansko voznik danes dela za manj, kot je delal pred letom dni. Njegova kupna moč je manjša, podobno kot se dogaja upokojencem in vsem preostalim. Na račun cene se išče cenejše delavce, rezultate pa si lahko pogledamo v novicah."
Marko Pahor pravi, da visoke cene goriv povzročajo inflacijske pritiske: "Cene energentov so na zelo visokih ravneh, negotovost zaradi Ukrajine in Rusije ostaja na visoki ravni, zaprtja na Kitajskem in njihovi proticovidni ukrepi tudi zmanjšujejo svetovno gospodarsko rast. Zaradi višjih cen se pojavljajo tudi pritiski po višjih plačah. Goriva so izjemno močan dejavnik tudi v kmetijski proizvodnji, kar povzroča pritiske na cene hrane. In potem pridemo v spiralo. Letos se bodo morale države in predvsem centralne banke zelo intenzivno ukvarjati s tem, da bodo ohranjale inflacijo pod nadzorom. Če pa to zbeži, bomo v zelo čudnih časih, ki jih v zadnjih 50 letih nismo videli."
Po dveh strelskih napadih, ki sta v Srbiji zahtevala 17 življenj, se nadaljujejo pozivi k spremembam. Ni jih malo, ki trdijo, da sovraštvo, kriminal in laži promovira ter s svojimi mediji širi trenutna oblast, predsednik Aleksandar Vučić pa že izvaja nekatere napovedane ukrepe, s katerimi bodo zagotavljali varnost otrok in državljanov. Pod vprašajem so vrednote srbske družbe. Kaj sploh so, kaj predstavljajo? Kako se Srbija predstavlja v svetu?
O naši prihodnosti je prav govoriti s tistimi, ki jo bodo soustvarjali. Zato ob Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska vroči mikrofon predajamo mladim novinarjem, ki šele vstopajo na svojo karierno pot. Kakšen odtenek ima prihodnost novinarstva v njihovih očeh?
Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge.
Največje žrtve trenutnih razmer v Afganistanu so ženske. Talibanska oblast jim je prepovedala višje izobraževanje, v javnosti se lahko pojavijo samo popolnoma zakrite, prepovedali pa so jim tudi službe v javnih institucijah, nevladnih organizacijah ter v Organizaciji Združenih narodov. Kakšne so trenutne razmere v Afganistanu?
Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?
Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo?
Po 30 letih neurejenosti na tem področju je Slovenija sprejela pomemben dokument, s katerim ureja pravice delavcev, ki zbolijo na delovnem mestu. V veljavo bo stopil prvega maja. Delodajalci pravilniku nasprotujejo. Odslej bodo delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Vzročno povezanost med delom in boleznijo bo ugotavljala pristojna neodvisna komisija.
Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?
Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?
Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
Neveljaven email naslov