Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.
Tla pod našimi nogami niso v dobrem stanju. Sodoben način življenja z naraščajočo potrošnjo jih globalno potiska na rob degradacije, ob čemer obstajajo poti, kako trend obrniti.
Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.
"Da nastane prst, lahko traja od 15 000 do 120 000 let. Tla so neobnovljiv vir in če jih degradiramo, jih uničimo za dobo civilizacije. Vso svojo delovno dobo se čudim, kako slabo poznamo, od česa je odvisno naše življenje na kopnem. Samo tista tanka odeja zemlje in vse, kar je v njej, omogočajo življenje na kopnem." - dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut
Ko tla niso več sposobna opravljati vseh svojih prvotnih osnovnih funkcij, pravimo, da so degradirana. Gre za globalen problem, ob čemer se vzroki degradacije tal od regije do regije razlikujejo. Več kot 70 odstotkov kopnega po svetu, ki ni pokrito z ledom, je bilo iztrganega iz naravnega stanja in preoblikovanega za namene človeštva. Eden od petih hektarjev od teh ni več produktiven, torej so tla na njih nepovratno degradirana. Nedavno so v okviru Konvencije Združenih narodov o boju proti degradaciji tal objavili poročilo, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju za rešitev tal po svetu.
"Če ostanemo pri trenutnih praksah izkoriščanja tal, bo do leta 2050 po projekcijah degradiranih še dodatnih 16 milijonov kvadratnih kilometrov tal po svetu, kar je približno toliko, kot je velika celotna Južna Amerika. To je ogromno in skrb vzbujajoče, saj je to realnost, ki nas čaka za ovinkom. Ta hip se mora prav vsaka država sveta ukvarjati z reševanjem tal. Medtem ko se z najhujšo degradacijo spopada velik del Afrike, imajo države po svetu vsaka svoje težave. " - Joseph Barron Orr, vodilni znanstvenik pri Konvenciji Združenih narodov o boju proti degradaciji tal
Pri nas sta glavna vzroka za degradacijo tal onesnaževanje in pozidavanje. Zaradi naraščajočega okoljskega kriminala, ki škodi tudi kakovosti tal, je policija v letnem načrtu dela za letos umestila tudi nalogo okrepitve preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja okoljske kriminalitete. V Generalni policijski upravi tako načrtujejo ustanovitev skupine za preiskovanje okoljske kriminalitete.
"Pri tleh je dinamika drugačna kot na primer pri vodi. Veliko onesnaževal ostane v njih, tla imajo spomin. Tudi če se vir onesnaženja odstrani, tla to ohranijo. Onesnaževala lahko ostanejo v prsti tudi stoletja." - Tadej Hiti, vodja sektorja kakovosti tal na Agenciji za okolje
Ob tem je Hiti opozoril še na noviteto, ki za zdaj ni dovolj preverjena. V duhu trenutno zelo popularne besedne zveze krožnega gospodarstva je vse več tudi predelave odpadkov. Toda so končni izdelki res povsem varni in neoporečni? "V luči odpadkov je treba povedati, da je vedno več proizvodov, ki se jih vgrajuje in ki so izvedeni po določeni recepturi. Del je sestavljen tudi iz odpadkov, del iz kamnin, na primer gline ali peska. Pod kontroliranimi pogoji se jih vgradi v proizvod in se jih obravnava kot inerten material. Naše meritve so nakazovale, da to ni čisto inerten material, da lahko še vedno predstavljajo tveganje za okolje. Za zdaj ni nadzora, kako so ti materiali grajeni. Mislim, da bi morali postopati po nekem previdnostnem načelu, saj gre za nove tehnike. Produkte bi morali z monitoringom spremljati na daljši rok."
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.
Tla pod našimi nogami niso v dobrem stanju. Sodoben način življenja z naraščajočo potrošnjo jih globalno potiska na rob degradacije, ob čemer obstajajo poti, kako trend obrniti.
Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.
"Da nastane prst, lahko traja od 15 000 do 120 000 let. Tla so neobnovljiv vir in če jih degradiramo, jih uničimo za dobo civilizacije. Vso svojo delovno dobo se čudim, kako slabo poznamo, od česa je odvisno naše življenje na kopnem. Samo tista tanka odeja zemlje in vse, kar je v njej, omogočajo življenje na kopnem." - dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut
Ko tla niso več sposobna opravljati vseh svojih prvotnih osnovnih funkcij, pravimo, da so degradirana. Gre za globalen problem, ob čemer se vzroki degradacije tal od regije do regije razlikujejo. Več kot 70 odstotkov kopnega po svetu, ki ni pokrito z ledom, je bilo iztrganega iz naravnega stanja in preoblikovanega za namene človeštva. Eden od petih hektarjev od teh ni več produktiven, torej so tla na njih nepovratno degradirana. Nedavno so v okviru Konvencije Združenih narodov o boju proti degradaciji tal objavili poročilo, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju za rešitev tal po svetu.
"Če ostanemo pri trenutnih praksah izkoriščanja tal, bo do leta 2050 po projekcijah degradiranih še dodatnih 16 milijonov kvadratnih kilometrov tal po svetu, kar je približno toliko, kot je velika celotna Južna Amerika. To je ogromno in skrb vzbujajoče, saj je to realnost, ki nas čaka za ovinkom. Ta hip se mora prav vsaka država sveta ukvarjati z reševanjem tal. Medtem ko se z najhujšo degradacijo spopada velik del Afrike, imajo države po svetu vsaka svoje težave. " - Joseph Barron Orr, vodilni znanstvenik pri Konvenciji Združenih narodov o boju proti degradaciji tal
Pri nas sta glavna vzroka za degradacijo tal onesnaževanje in pozidavanje. Zaradi naraščajočega okoljskega kriminala, ki škodi tudi kakovosti tal, je policija v letnem načrtu dela za letos umestila tudi nalogo okrepitve preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja okoljske kriminalitete. V Generalni policijski upravi tako načrtujejo ustanovitev skupine za preiskovanje okoljske kriminalitete.
"Pri tleh je dinamika drugačna kot na primer pri vodi. Veliko onesnaževal ostane v njih, tla imajo spomin. Tudi če se vir onesnaženja odstrani, tla to ohranijo. Onesnaževala lahko ostanejo v prsti tudi stoletja." - Tadej Hiti, vodja sektorja kakovosti tal na Agenciji za okolje
Ob tem je Hiti opozoril še na noviteto, ki za zdaj ni dovolj preverjena. V duhu trenutno zelo popularne besedne zveze krožnega gospodarstva je vse več tudi predelave odpadkov. Toda so končni izdelki res povsem varni in neoporečni? "V luči odpadkov je treba povedati, da je vedno več proizvodov, ki se jih vgrajuje in ki so izvedeni po določeni recepturi. Del je sestavljen tudi iz odpadkov, del iz kamnin, na primer gline ali peska. Pod kontroliranimi pogoji se jih vgradi v proizvod in se jih obravnava kot inerten material. Naše meritve so nakazovale, da to ni čisto inerten material, da lahko še vedno predstavljajo tveganje za okolje. Za zdaj ni nadzora, kako so ti materiali grajeni. Mislim, da bi morali postopati po nekem previdnostnem načelu, saj gre za nove tehnike. Produkte bi morali z monitoringom spremljati na daljši rok."
Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva? O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se Jan Grilc pogovarja z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.
Tokratno aktualno temo namenjamo skupnemu avstrijsko-slovenskemu projektu »goMURra«, ki se po treh letih in pol zaključuje novembra. 34 kilometrov je dolg rečni odsek od Šentilja do Radencev, na katerem si Muro delimo z Avstrijci. Meddržavna komisija za skupno upravljanje Drave in Mure deluje sicer še iz časov rajnke Jugoslavije, še posebej uspešno pa se zaradi zglednega odnosa med sosednjima mestecema Gornja Radgona in Bad Radkersburg, to zdaj kaže pri rezultatih projekta »goMURra«. Nedavno si jih je ogledal Damjan Zorc.
V Vročem mikrofonu tokrat o napovedanih podražitvah energentov. Zelo odmevna je bila napoved največjega slovenskega trgovca z energenti Petrola, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že odražajo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Je Slovenija res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije? Z dr. Nevenko Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je pogovarjal Rok Kužel.
Na Fakulteti za socialno raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave izredna profesorica doktorica Jana Mali, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane.
Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!
Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.
Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.
Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.
V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?
Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.
Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje
11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek
Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.
Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.
V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.
Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.
Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.
Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem pričajo aktualna poročila v naših dnevno-informativnih oddajah. Kako pa je do teh razmer pravzaprav prišlo, kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Gašper Andrinek je pred Vroči mikrofon povabil strokovnjaka za Bližnji vzhod dr. Primoža Šterbenca.
Neveljaven email naslov