Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Analizirata: prof. dr. Ana Bojinovič Fenko, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, in zunanjepolitični novinar Dela Jure Kosec.
| Vprašanje | prof. dr. Ana Bojinović Fenko | Jure Kosec |
| Se bo končala vojna v Ukrajini? | Vojaški spopadi morda, konflikt še ne. | To si je težko predstavljati. Mislim, da je boljše vprašanje, če se lahko vojna zaostri. Na to pa mislim, da je lahko odgovor samo pritrdilen. |
| Bo Kitajska napadla Tajvan? | Ne. Uporaba drugih sredstev zunanje politike bo imela prednost. | Kitajska lahko spremlja na drugem koncu sveta, kaj bi to pomenilo. In mislim, da je to odvračilni faktor. |
| Bo padel režim v Iranu? | Ne. Grobo nadaljevanje vlade se bo nadaljevalo. | Ne. |
| Bomo v Evropi doživeli energetske mrke? | Ne. V najslabšem primeru bi lahko gospodinjstva utrpela vnaprej znane dvourne redukcije elektrike na dan. | Mislim, da se je nevarnost za to zimo polegla, vprašanje, če pa se je za naslednjo. |
| Kaj bo v medijskem ospredju leta 2023? | To, kar se prodaja. To je navadno strah in negotovost za podjetnike, investitorje in gospodinjstva. | Vojna v Ukrajini. |
| Kaj bo “slon v prostoru”? | Naslavljanje globalne neenakosti. | Jedrske grožnje. |
| Kaj bo spregledano? | Pravica do zasebnosti v luči digitalnega razvoja in zagotavljanja varnosti držav in poslovanja podjetij. | Tisti dogodki, za katere še ne vemo, da se bodo zgodili. Neznane neznanke. |
| Kaj bo pozabljeno pa ne bi smelo biti? | Sirska državljanska vojna. | Vsi konflikti, ki jih je morda vojna v Ukrajini zasenčila. |
| Katera mednarodna tema bi lahko najbolj vplivala na Slovenijo? | Z diplomatskega vidika: Glasovanje o slovenski kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov. | Vojna v Ukrajini. |
| Bo Slovenija izvoljena v varnostni svet Združenih narodov kot nestalna članica? | Bo. | Bo. |
| Kaj navdaja z upanjem v letu 2023? | Poraz ideje neliberalne demokracije v Sloveniji. | Se strinjam s profesorico. Tudi na ravni EU se je izkazalo, da pojav neliberalne demokracije nima prihodnosti. |
1289 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Analizirata: prof. dr. Ana Bojinovič Fenko, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, in zunanjepolitični novinar Dela Jure Kosec.
| Vprašanje | prof. dr. Ana Bojinović Fenko | Jure Kosec |
| Se bo končala vojna v Ukrajini? | Vojaški spopadi morda, konflikt še ne. | To si je težko predstavljati. Mislim, da je boljše vprašanje, če se lahko vojna zaostri. Na to pa mislim, da je lahko odgovor samo pritrdilen. |
| Bo Kitajska napadla Tajvan? | Ne. Uporaba drugih sredstev zunanje politike bo imela prednost. | Kitajska lahko spremlja na drugem koncu sveta, kaj bi to pomenilo. In mislim, da je to odvračilni faktor. |
| Bo padel režim v Iranu? | Ne. Grobo nadaljevanje vlade se bo nadaljevalo. | Ne. |
| Bomo v Evropi doživeli energetske mrke? | Ne. V najslabšem primeru bi lahko gospodinjstva utrpela vnaprej znane dvourne redukcije elektrike na dan. | Mislim, da se je nevarnost za to zimo polegla, vprašanje, če pa se je za naslednjo. |
| Kaj bo v medijskem ospredju leta 2023? | To, kar se prodaja. To je navadno strah in negotovost za podjetnike, investitorje in gospodinjstva. | Vojna v Ukrajini. |
| Kaj bo “slon v prostoru”? | Naslavljanje globalne neenakosti. | Jedrske grožnje. |
| Kaj bo spregledano? | Pravica do zasebnosti v luči digitalnega razvoja in zagotavljanja varnosti držav in poslovanja podjetij. | Tisti dogodki, za katere še ne vemo, da se bodo zgodili. Neznane neznanke. |
| Kaj bo pozabljeno pa ne bi smelo biti? | Sirska državljanska vojna. | Vsi konflikti, ki jih je morda vojna v Ukrajini zasenčila. |
| Katera mednarodna tema bi lahko najbolj vplivala na Slovenijo? | Z diplomatskega vidika: Glasovanje o slovenski kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov. | Vojna v Ukrajini. |
| Bo Slovenija izvoljena v varnostni svet Združenih narodov kot nestalna članica? | Bo. | Bo. |
| Kaj navdaja z upanjem v letu 2023? | Poraz ideje neliberalne demokracije v Sloveniji. | Se strinjam s profesorico. Tudi na ravni EU se je izkazalo, da pojav neliberalne demokracije nima prihodnosti. |
Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.
Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.
Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen
Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.
Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?
Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.
Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.
Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.
Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.
Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.
Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.
Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.
S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.
Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.
V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.
Neveljaven email naslov