Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.
Sogovornice:
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.
Sogovornice:
Kaj se premika na slovenskem nepremičninskem trgu? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Res veste, koliko je vredna vaša hiša in zakaj je sorodnikovo stanovanje v mestu veliko dražje? Kaj v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin vas zanima, skrbi? Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS.
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Enega največjih uspehov je na letošnjih evropskih volitvah dosegla poslanska skupina Zelenih. Svoj položaj je izboljšala za 24 poslanskih mandatov glede na prejšnje volitve. Kaj je bilo ključno pri tem, da so se Zeleni povzpeli na četrto mesto v Evropskem parlamentu, zakaj jim v vzhodni Evropi še vedno ne uspeva in kaj bo z njimi po brexitu? Sogovorniki: Ska Keller, Magid, Molly Scott Cato, Terry Reintke, Mikulaš Peksa in Luka Robida.
Ali želite, da vam pošiljamo sms sporočila? Na to vprašanje je naš poslušalec ob vpisovanju v knjižnico odgovoril pritrdilno. Čez nekaj časa je dobil račun svojega operaterja, na katerem je opazil, da je podjetje 7S izvedlo storitev za 15 centov. Ker je bil naveden tudi datum storitve, je pobrskal po telefonu in opazil, da je takrat dobil sporočilo s številke 3939, v katerem ga knjižnica obvešča, da mu kmalu poteče rok izposoje za knjige. Hkrati je opazil, da je z iste številke pred dvema mesecema dobil tudi obvestilo o pregledu pri specialistu, a za to obvestilo ni plačal. Za kakšno pošiljanje sporočil gre, je zanimalo poslušalca, ki se ni spomnil, da bi ga v knjižnici ob vpisu kdo opozoril, da je storitev obveščanja s sms-ji plačljiva … Razmišljal je še, kako so zaščiteni njegovi osebni podatki, do katerih imata očitno dostop tudi posrednik, operater … in morda še kdo …
Uvedba dodatka za delovno aktivnost leta 2012 naj bi motivirala iskalce zaposlitve. Koliko ljudi bo načrtovana ukinitev dodatka za delovno aktivnost potisnila še globlje v revščino in socialno izključenost? Koliko bo med njimi enostarševskih družin? So za prejemnike denarne socialne pomoči, ki so več let izključeni s trga dela, na mizi sploh kakšne alternative? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo pred razpravo o noveli zakona o socialno-varstvenih prejemkih v parlamentarnem odboru zastavili Valentini Vehovar s pristojnega ministrstva.
Snovi pri predmetih v osnovni šoli je prevec, še posebno matematike v prvem triletju, je prepricana Alenka Knez, inženirka strojništva in upokojena uciteljica strokovnih predmetov na trboveljski srednji tehniški šoli. Razlaga je za otroke prevec abstraktna, ne zajema življenjskih izkušenj, premalo je utrjevanja in premalo ustrezne motivacije, ugotavlja. Na portalu S.O.S. šola, ki ga je ustanovila, pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki, staršem pa svetuje, kako lahko tudi sami naredijo korak v pravo smer.
Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju? Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin Foto: Bobo
Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji?
Izgorelost, ekologija, algoritmi. Sodobni človek ima veliko razlogov za zaskrbljenost. Kako se lahko rešimo, zakaj je vredno ohraniti upanje, komu sploh še verjeti? O sedanjosti in prihodnosti so na Valu 202 v preteklih mesecih razmišljali tudi filozofinja Renata Salecl, robotičarka Maša Jazbec in filozof Slavoj Žižek. Strnili smo povzetke njihovih misli. Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Gospodarsko razvite države sveta, tudi Slovenija, veliko sredstev namenjajo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. Z denarjem skušajo pomagati revnim državam. Sicer plemenita dejanja pa so v praksi vse prevečkrat podrejena netransparentni porabi sredstev. Kako spremeniti nespodbudne trende, so razpravljali na mednarodni konferenci Eurodad, ki je junija potekala v Ljubljani. Ko govorimo o pomoči iz majhnih držav, kot je Slovenija, vse prevečkrat prevlada občutek, da je denar, namenjen državam v razvoju, le kapljica v morje.
Tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, se bodo po napovedih meteorologov do leta 2050 podvojili. Kako nam bodo krojili življenje v prihodnje in zakaj postajajo vse bolj tudi javnozdravstveni problem? Pojasnjuje klimatolog Gregor Vertačnik.
Pred svetovnim, evropskim in slovenskim turizmom je veliko izzivov, eden izmed njih je tudi čezmerni ali pretirani turizem, razlaga dr. Tanja Mihalič z ekonomske fakultete. Nezadovoljstvo turistov in domačinov zaradi pretirano visokih cen v poletni sezoni pa opisuje Toni Turčinov, župan hrvaške občine Murter-Kornati. Pred kratkim je o tem na Facebooku objavil zapis, ki je odmeval daleč naokrog.
Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.
Glavna tema plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta bo glasovanje o potrditvi kandidatke za predsednico Evropske komisije – Ursule von der Layen. Kako se mešajo karte slaba dva meseca po evropskih volitvah, kaj bi (ne)izvolitev pomenila za Slovenijo ter njene interese in kateri so prednostni izzivi, ki čakajo evropske institucije v novem mandatu?
Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja. Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin in kdo so “velikih plastičnih pet” – z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja, dr. Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter Saro Neubauer, ki je posnela dokumentarec Cena plastike. Pripravila: Maja Stepančič
Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. Kako kažejo projekcije in kakšne luči svetijo na lokalnih podnebnih semaforjih ter kako lahko Slovenija s svojimi ukrepi vpliva na globalni ravni?
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje? Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Cepiva so postala žrtev svojega lastnega uspeha. Ko nalezljivih bolezni ne vidimo več na cesti, mislimo, da smo jih izkoreninili, pravi dr. Andrea Grignolio, profesor zgodovine medicine in bioetike na italijanski univerzi San Raffaele v Milanu, čeprav se nalezljive bolezni v nižji precepljenosti populacije spet pojavijo. Zakaj je torej kljub velikemu uspehu cepiv v zadnjih letih vse več odpora do njih, kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja, kdo so naturalisti in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet in družabna omrežja, povesta dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.
Združenje Manager ob 30. obletnici poudarja spreminjajočo se vlogo menedžmenta, potrebne kompetence in doseganje dobrih rezultatov na pravi način. Z Boštjanom Gorjupom, direktorjem podjetja BSH - Hišni aparati, smo govorili tudi o veščinah in poklicih prihodnosti, soočanju z demografsko sliko ter kadrovskih in plačnih izzivih slovenskega gospodarstva.
Neveljaven email naslov