Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.
Sogovorniki:
1289 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.
Sogovorniki:
Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. Kako kažejo projekcije in kakšne luči svetijo na lokalnih podnebnih semaforjih ter kako lahko Slovenija s svojimi ukrepi vpliva na globalni ravni?
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje? Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Cepiva so postala žrtev svojega lastnega uspeha. Ko nalezljivih bolezni ne vidimo več na cesti, mislimo, da smo jih izkoreninili, pravi dr. Andrea Grignolio, profesor zgodovine medicine in bioetike na italijanski univerzi San Raffaele v Milanu, čeprav se nalezljive bolezni v nižji precepljenosti populacije spet pojavijo. Zakaj je torej kljub velikemu uspehu cepiv v zadnjih letih vse več odpora do njih, kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja, kdo so naturalisti in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet in družabna omrežja, povesta dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.
Združenje Manager ob 30. obletnici poudarja spreminjajočo se vlogo menedžmenta, potrebne kompetence in doseganje dobrih rezultatov na pravi način. Z Boštjanom Gorjupom, direktorjem podjetja BSH - Hišni aparati, smo govorili tudi o veščinah in poklicih prihodnosti, soočanju z demografsko sliko ter kadrovskih in plačnih izzivih slovenskega gospodarstva.
Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.
Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.
Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?
Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.
Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.
Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).
Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?
Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.
Devetinosemdeset poslank in poslancev je prejšnji teden enotno glasovalo ZA Petra Svetino, novega varuha človekovih pravic, kar je bil svojevrsten rekord v sicer globoko razdeljenem slovenskem političnem prostoru. Politika je svet različnih pogledov, preglasovanj, kjer vlada moč argumentov in tudi argument moči, zato nas je primer neverjetne enotnosti pri izvolitvi varuha človekovih pravic spodbudil, da smo nekaj vodij poslanskih skupin povprašali, kaj se zgodi v sicer razklanem slovenskem političnem prostoru, da tu in tam nastopijo taki trenutki složnosti. A niti mnenja o enotnosti niso enotna.
Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje? Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor - Katja Sreš, Ekologi brez meja - Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza - Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut
Ustavno sodišče je državnemu zboru dalo dve leti za popravke volilne zakonodaje. Natančneje - za izenačenje volilnih okrajev. Med njimi so glede na število volivcev po mnenju ustavnega sodišča prevelike razlike. Kaj bo storila politika? Bo samo popravila okraje ali jih bo ukinila in uvedla prednostni glas? Za zdaj nobena možnost nima zadostne politične podpore. Kaj pa pravi stroka? Kako izboljšati volilni sistem? Bodo naslednje volitve, če politika ne stori nič, sploh zakonite? Koentira dr. Ciril Ribičič, , profesor ustavnega prava, nekdanji ustavni sodnik.
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Neveljaven email naslov