Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Precetincih v Prlekiji se je leta 1977 zbrala skupina domačih pevk in pevcev in snemalni ekipi zapela vrsto pesmi, ki so jih ohranili v izročilu, med njimi nekaj znanih le v domačih krajih, priložnostnih, povezanih z običaji, pa tudi takih, ki so odražale nekdanji način življenja v tistih krajih. Ljudske in ponarodele, po večini vesele, preproste in neposredne, kot ljudje, ki so jih predstavili.
5 epizod
Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz arhiva Radia Slovenija in Glasbeno narodopisnega instituta.
V Precetincih v Prlekiji se je leta 1977 zbrala skupina domačih pevk in pevcev in snemalni ekipi zapela vrsto pesmi, ki so jih ohranili v izročilu, med njimi nekaj znanih le v domačih krajih, priložnostnih, povezanih z običaji, pa tudi takih, ki so odražale nekdanji način življenja v tistih krajih. Ljudske in ponarodele, po večini vesele, preproste in neposredne, kot ljudje, ki so jih predstavili.
Srečujemo se z izročilom ob zgornjem toku reke Kolpe, kot ga je leta 1967 predstavila Zmaga Kumer. Poslušamo pesmi, v katerih se mešajo vplivi obmejnega prostora in različnih obdobij v preteklosti, pa tudi značilno tamburaško glasbo; srečujemo se z deli običajev, ki so bili v Daljnih njivah in Starem Trgu ter bližnjih krajih še pred nekaj desetletji živi in del vsakdanjega življenja.
Res je, da je večina ljudskih pesmi kitičnih, vendar pa ne vse. Poseben primer izročila so naraščajoče pesmi in poslušamo nekaj takih primerov v različnih izvedbah in različicah. Med najbolj znanimi tovrstnimi ljudskimi pesmimi je zagotovo tista o mački in miši ter pšenici, pa tudi ona druga o gospodu in hruški.
V slovenskem ljudskem izročilu je imelo fantovsko petje od nekdaj posebno mesto. V njem so se oblikovali in ohranili posebni načini petja, ki so jih prevzele tudi druge pevske zasedbe, še posebej to velja za večglasno petje. Poslušamo načine in primere fantovskega petja iz različnih pokrajin in obdobij, ki sta jih v oddaji leta 1969 predstavila Zmaga Kumer in Mirko Ramovš.
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali, kako so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapeli in zaigrali pevci in godci iz Čušperka in Račne ter nekaterih okoliških vasi. To so kraji nedaleč od Grosupljega. Slišali bomo nekatere splošno znane pesmi, pa tudi nekaj takih, ki so bile nekoč del raznih običajev.
Neveljaven email naslov