Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozanimali smo se, kje je Slovenija na tem področju in katere so največje težave pri tovrstnem kmetovanju
Kot primer dobre prakse predstavljamo gojenje sibirskih borovnic oziroma haskapa. Obiskali smo tudi Kmetijsko zadrugo Rače: v tamkajšnji mesnici so postavili lesen kozolec in tam lahko svoje pridelke in izdelke ponujajo izključno kmetje in pridelovalci iz tega okolja. Preverili smo tudi, kako daleč je nova zloženka zemljevida vinskih cest na destinaciji Maribor – Pohorje. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.
722 epizod
Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.
Pozanimali smo se, kje je Slovenija na tem področju in katere so največje težave pri tovrstnem kmetovanju
Kot primer dobre prakse predstavljamo gojenje sibirskih borovnic oziroma haskapa. Obiskali smo tudi Kmetijsko zadrugo Rače: v tamkajšnji mesnici so postavili lesen kozolec in tam lahko svoje pridelke in izdelke ponujajo izključno kmetje in pridelovalci iz tega okolja. Preverili smo tudi, kako daleč je nova zloženka zemljevida vinskih cest na destinaciji Maribor – Pohorje. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, je med tistimi osrednjimi institucijami v kmetijstvu, ki letos praznujejo 20 let delovanja. V oddaji Za naše kmetovalce pogled na to obdobje, stalnega prilagajanja reformam skupne kmetijske politike, z nami deli njen direktor Miran Mihelič. Napoveduje pa tudi nov zajeten sklop investicijskih ukrepov. Koronska kriza je močno prizadela turistične kmetije, ki letos še posebej vabijo domače goste. Predstavljamo tudi velike so težave s prodajo lesa. Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije pa nam pred začetkom Tedna slovenskih gozdov predstavlja stanje podlubnikov v tem času v naših gozdovih in opozarja na gozdni bonton, ki ga mnogi obiskovalci gozdov ne poznajo.
V kmetijski oddaji smo se dotaknili samooskrbe s hrano, ki je ob pandemiji koronavirusa pokazala na mnoge slabosti. Preverili smo, kdaj smo samooskrbo začeli zmanjševati; dotaknili smo se tudi mlekarskega sektorja, ki ga je sedanja kriza najprej prizadela. Da bi nagovorili potrošnike, so sodelujoči v mlekarski verigi stopili skupaj v posebni akciji pod sloganom SLOVENSKO MLEKO NAS POVEZUJE. Govorili smo še o pridelavi jagod in pozornost namenili svetovnemu dnevu čebel.
Oddajo Za naše kmetovalce smo ta teden skoraj v celoti posvetili dvomesečni vseslovenski akciji ozaveščanja potrošnikov o ekološki hrani, ki poteka pod sloganom »Ekološko + lokalno = idealno«. Najprej ste izvedeli nekaj o sami akciji, v nadaljevanju oddaje pa smo obiskali tri ekološke kmetije – Gruden v Šmihelu pod Nanosom, ki so jo zasnovali čisto na novo potem, ko jim je žled uničil visokodebelni sadovnjak ob hiši, Černelič v Dečnem selu pri Brežicah, kjer na 40 ha pridelujejo ekološko zelenjavo in so imetniki znaka demeter in ekološko kmetijo Zelena trava v Ravenski vasi nad Zagorjem, kjer se ukvarjajo z ekološko vzrejo ovac in pripravo mesa v lastni, sodobni klavnici. Dobili pa ste tudi nekaj informacij o ponovnem izvajanju pomoči kmetijskih svetovalcev pri oddaji zbirnih vlog za leto 2020 in o enkratnem solidarnostnem dodatku starejšim članom kmetij.
V oddaji Za naše kmetovalce ponujamo servisne informacije o tem, kako do finančnega nadomestila za izpad dohodkov za sektor goveje meso in vino in kako se vlaganje zahtevkov za ta nadomestila razlikuje za dopolnilne dejavnosti in gozdarstvo, pa tudi o novem investicijskem ciklu ter odprtih javnih razpisih razvoja podeželja. Med protikorona ukrepi je tudi možnost odloga plačila obveznosti za kreditojemalce pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu. Več o tem Aleksandra Pivec, kmetijska mnistrica, Miran Mihelič, direktor Agencije za kmetijske trge in Velislav Žvipelj, direktor Ribniškega regionalno razvojnega sklada. V oddaji bomo slišali kako je korona virus prizadel primorske vinske kleti. V razmislek ponujamo novo , svežo vizijo strategije kmetijstva - pripravila jo je skupina študentov Biotehniške fakultete.
Vas zanimajo teme, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom, prehrano in življenjem na podeželju? Spremljate kmetijsko politiko? Ali pritegne vašo pozornost oživljanje tradicionalnih, skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti, značilnih za podeželsko prebivalstvo? Če je odgovor da, ste med občinstvom oddaj Za naše kmetovalce, ki nastajajo na terenu, v studiih Radia Slovenija, njegovih dopisništvih in regionalnih centrih RTV Slovenija. Ob nedeljah ob 13.20 na Prvem.
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce smo razgrnili problematiko sezonske delovne sile v kmetijstvu. Delavcev iz tujine ne bo, zato pa to pomeni priložnost za brezposelne, za vse, ki so na čakanju, upokojence in študente. V slovenski Istri v Koštaboni bo nastal eden največjih oljčnih nasadov pri nas. Zasebnik je s koprsko občino podpisal pogodbo o 45 letnem najemu 18 ih hektarjev zemljišča. Zavod Gozd na Trnovski Banjški planoti vodi projekt Partnerstvo s kmetijami za varno, aktivno in vključujočo skupnost, s katerim želijo manjšim kmetijam pomagati pri novih dejavnostih za povečanje dohodka. Oddajo pa bomo sklenili z obiskom dveh pridelovalcev špargljev v Vipavski dolini, kjer se je sezona pobiranja začela v teh dneh.
V oddaji Za naše kmetovalce smo najprej spregovorili o pozebi, ki v minulih dneh ni prizanesla niti posavskim sadjarjem. Ostali so skoraj brez breskev, marelic in češenj, zelo prizadete so hruške in tudi jablane. Slišali ste, kakšne težave imajo kmetje zaradi zastojev pri odkupu klavnih živali in zaradi strmega padanja odkupnih cen. Obiskali smo turistično kmetijo Škrbina iz Vinice pri Šmarjeti, ki je daleč naokoli poznana po suhih mesninah, deležni pa ste bili tudi nasvetov, o tem, kaj lahko v tem času postorite v vašem zeliščnem in začimbnem vrtu, katere divje rastline lahko nabirate in kako te koristijo vašemu organizmu. Na koncu smo bomo povabili še na vitrualno malo tržnico Severne Primorske.
Oddaja ZA NAŠE KMETOVALCE prinaša odziv Kmetijsko gozdarske zbornice in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na nedavno sprejeti, tako imenovani, prvi paket Mega protikorona zakona. Obe organizaciji že opažata posledične spremembe na kmetijskih trgih. Predstavljamo centralni spletni portal www.nasasuperhrana.si, na katerem kmetijsko ministrstvo za lažji pregled potrošnikom zbira lokalne ponudnike kmetijskih pridelkov in izdelkov in jih brezplačno promovira. Predstavljamo tudi projekt Kras in Brkini- lokalno je zdravo, kjer so se aktivnosti preselile na Facebook. Razmišljamo o stanju preskrbe s semenskim materialom in klepetamo z uspešno mlado kmetico, ki svoj posel razvija z zelišči, pridelanimi po biološko dinamični metodi.
Koronavirus je v zadnjih tednih močno zaznamoval tudi kmetijstvo – slovenski kmetje se spopadajo s težavo, kam s pridelki in izdelki, ki jih sicer dobavljajo šolam in vrtcem, in ker se zmanjšuje neposredna prodaja, pozivajo potrošnike, naj kupujejo slovenske izdelke in naj se po hrano odpravijo na bližnje kmetije, tudi na turistične, ki zaradi izpada rezervacij samevajo. To smo v ospredje postavili v tokratni oddaji, v kateri pa smo govorili tudi o tem, da so izredne razmere prinesle v kmetijstvu veliko sprememb, na primer tudi pri javnih razpisih za razvoj podeželja, ob tem pa smo v ptujski Mlekarski zadrugi preverili, kako se zdaj spopadajo z viški mleka.
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce največjo pozornost namenjamo ukrepom v kmetijstvu v luči novega korona virusa. Celovito jih predstavlja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Nadaljujemo s pojasnilom o tem, kako z omejitvami Zavod za gozdove skupaj z drevesnicami in lastniki gozdov izvaja spomladansko pogozdovanje. Seveda pa je potrebno vse postoriti tudi v oljčnikih in oljke zavarovati pred morebitnimi boleznimi. Nasvete bo podal specialist za varstvo rastlin Matjaž Jančar. Obiskali pa smo tudi oljkarja Igorja Novaka na Škofijah. Oddajo pa sklenili z zapisom o prvi slovenski knjižnici semen, ki so jo vzpostavili v novogoriški knjižnici Franceta Bevka.
V oddaji Za naše kmetovalce smo vam ta teden predstavili oba kandidata za predsednika Zadružne zveze Slovenije - sedanjemu predsedniku Zadružne zveze Slovenije Petru Vrisku namreč prihodnjo nedeljo poteče že peti mandat, za to mesto pa se bo na bližajočih se volitvah potegoval še šestič. Njegov protikandidat bo direktor Kmetijske zadruge Sevnica Borut Florjančič. Spoznali ste projekt Življenje traviščem, v sklopu katerega v Halozah urejajo naravni park, ki naj bi postal tudi izobraževalno središče za prenos znanj in izkušenj. Zasadili naj bi 3.000 sadik starih slovenskih avtohtonih sadnih sort. Obiskali smo prvo kmetijsko borzo v Posavju, s katero želijo vzpodbuditi povezovanje med domačimi kmetijami, gostinci in javnimi zavodi, za konec pa smo se mudili še na Štefetovi kmetiji v Petelinjah pri Pivki, na kateri izdelujejo malo drugačne sire, kot smo vajeni.
V oddaji Za naše kmetovalce bomo v ospredje postavili volitve v Kmetijsko-gozdarski zbornici in Zadružni zvezi Slovenije. Agrarni ekonomisti so nedavno razpravljali o razvojnih vidikih prenosa znanja v skupni kmetijski politiki po letu 2020 – slišali boste nekaj poudarkov. Govorili bomo tudi o težavah, ki jih vse pogosteje povzroča silovit veter na Dravsko-Ptujskem polju. Predstavili bomo še projekt Odprta vrata kmetij, ki prinaša nove priložnosti za lokalno samooskrbo, spoznali pa bomo tudi Ivana Praznika iz srednje Biotehniške šole v Mariboru, ki je postal naj dijak Slovenije. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.
Osrednjo pozornost tokrat namenjamo vprašanju, zakaj je poraba sredstev, namenjenih povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti gozdno-lesne verige, tako zelo majhna. V obdobju od 2014 do 2020 je bilo za ukrepe gozdarstva namenjenih nekaj več kot 63 milijonov evrov, ob koncu obdobja je skupno porabljena samo dobra četrtina. Res pa je, da vsi razpisi iz te perspektive še niso zaprti in da za prihodnje mesece kmetijsko ministrstvo napoveduje objavo še štirih gozdarskih razpisov. Predstavljamo tudi podjetniško uspešni zgodbi, eno piše podjetje Panorganix iz Ljutomera. Gre za enega največjih proizvajalcev zelenjave v pametnih rastlinjakih. Drug uspešen primer smo našli v Beli krajini, na majhni kmetiji, na kateri imata posebno mesto ajda in drugo kaljeno ekološko žito.
V tokratni oddaji za naše kmetovalce predstavljamo čezmejni projekt Acquavitis, katerega temeljni cilj je oblikovati inovativne rešitve za učinkovito rabo vode v vinogradništvu. Potekal bo v vinogradih v Vipavski dolini, na Krasu in Furlaniji. Nosilec je Kmetijski inštitut Slovenije, sodelujejo pa še številni drugi partnerji. Govorimo tudi o projektu Dobrote Dolenjske, ki je edinstven primer povezovanja celotne regije skozi ponudbo pristnih izdelkov podeželja v kolektivno blagovno znamko. Goriški radič je tudi posebnost slovenskega prostora, nima pa še ustrezne zaščite. Oddajo zaokrožamo z obiskom Janje Berginc v Drežniških Ravnah, ki se ukvarja z rejo Drežniške koze, posebne pasme, ki pa žal počasi izginja.
V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko slišali, kakšne težave je zadnja vremenska ujma povzročila v gorenjskih gozdovih, kaj je po terenskem ogledu prizadetih krajev povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in kako so se oziroma kako naj se lastniki gozdov lotijo sanacije. Delo v gozdovih, ki jih je prizadel vetrolom, je namreč zelo zahtevno in nevarno. Iz prve roke ste prejeli informacije o zadnjem javnem razpisu za mlade kmete prevzemnike. Čas za oddajo vlog bo med 24. februarjem in 18. marcem, prijaviteljem pa bo na voljo za 14,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Mudili smo se tudi na dveh posvetih zadružnikov – v Celju, kjer so se srečali zadružniki iz Štajerske in Koroške, in v Pivki, kjer so se sešli njihovi kolegi iz Severno in Južno Primorske ter Notranjske regije.
Osvetljujemo zakaj so kmetje na trnih pred novim vrednotenjem nepremičnin, ki se obeta po 1. aprilu. Največ skrbi je zaradi zemljišč, ki so v občinskih prostorskih načrtih opredeljana kot stavbna , dejansko pa so v kmetijski rabi. Ocene kažejo, da bodo izračuni večinoma višji kot sedaj. Kmetje opozarjajo na pomanjkljivosti modelov za izračun novih vrednosti, ki naj bi jih vlada sprejela prihodnji mesec. Pridružili smo se zadružnikom na njihovem posvetu v osrednjeslovenski regiji in se seznanili s povezovanjem nabavnih tokov in komercialnim povezovanjem. Izvedeli smo , da v občini Brežice v sadjarstvu in vinogradništvu rešitev za zmanjševanje onesnaženja okolja vidijo v odpornejših sortah. Obiskali smo tudi edino zasavsko sadjarsko kmetijo, kjer so že začeli z obrezovanjem drevja.
Osvetljujemo zakaj so kmetje na trnih pred novim vrednotenjem nepremičnin, ki se obeta po 1. aprilu. Največ skrbi je zaradi zemljišč, ki so v občinskih prostorskih načrtih opredeljana kot stavbna , dejansko pa so v kmetijski rabi. Ocene kažejo, da bodo izračuni večinoma višji kot sedaj. Kmetje opozarjajo na pomanjkljivosti modelov za izračun novih vrednosti, ki naj bi jih vlada sprejela prihodnji mesec. Pridružili smo se zadružnikom na njihovem posvetu v osrednjeslovenski regiji in se seznanili s povezovanjem nabavnih tokov in komercialnim povezovanjem. Izvedeli smo , da v občini Brežice v sadjarstvu in vinogradništvu rešitev za zmanjševanje onesnaženja okolja vidijo v odpornejših sortah. Obiskali smo tudi edino zasavsko sadjarsko kmetijo, kjer so že začeli z obrezovanjem drevja.
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce smo v ospredje postavili afriško prašičjo kugo, ki se kljub sprejetju številnih ukrepov nezadržno širi po Evropi. Preverili smo tudi, ali so v Spodnjem Podravju že začeli reševati težave, na katere opozarjajo kmetje ob poplavljanju Drave. Vse večje pa so tudi težave v govedoreji. Po podatkih strokovnih služb se število govedorejskih kmetij, s tem pa tudi krav molznic in dojilj, v zadnjih letih močno zmanjšuje, zato je nujno najti rešitve, predvsem pa je potrebna sistemska podpora države. V nasprotnem primeru lahko predvsem na pretežno hribovskih območjih pričakujemo opuščanje kmetovanja in zaraščanje zemljišč. V oddaji pa smo govorili še o tem, da je Slovenija naredila velik korak nazaj pri gospodarjenju z lesom.
V oddaji Za naše kmetovalce vas bomo seznanili z novostmi, ki bodo začele veljati ali že veljajo pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Preverili smo, kako učinkovito porabljamo denar iz evropskih skladov za kmetijsko politiko. Informacijske tehnologije so vse pomembnejša opora kmetijstvu, zato se jim posvečamo v drugem delu oddaje, ko bomo spoznali projekt gastronomska regija.
Krave molznice je lani redilo nekaj manj kot deset tisoč kmetijskih gospodarstev, od tega dva tisoč črno-belo pasmo. Prav krave črno-bele pasme proizvedejo največji delež mleka. V pogovoru s predsednikom Društva rejcev goveda črno-bele pasme, Gašperjem Napotnikom, spoznavamo, kako pomembni so zanje stalno izobraževanje in priprava mladih na ocenjevanja najboljših krav ter stalna mlečna kontrola. Pozornost namenjamo tudi projektom, ki se ukvarjajo z edino slovensko avtohtono pasmo prašičev, krškopoljskim prašičem. Ta zaradi izredne kakovosti mesa in slanine znova pridobiva pri veljavi. Ob evropski uredbi glede CBD v konopljinih izdelkih se pogovarjamo o negotovosti pridelave konoplje pri nas. Na koncu obiščemo ptujski festival mladih vin Haloz in Slovenskih goric.
Neveljaven email naslov