V oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo možnosti za pomoč kmetijam, ki so utrpele škodo po neurjih v avgustu, in možnosti za vnovično vzpostavitev tovarne za predelavo sladkorne pese v Ormožu. Največ pozornosti namenjamo prašičereji. Ta je v zadnjih desetih letih doživela največje nazadovanje med vsemi kmetijskimi dejavnostmi. Pogovarjali smo se z Alojzom Vargo, predsednikom Slovenske zveze prašičerejcev, in dr. Alešem Kuharjem z biotehniške fakultete. Ta opozarja, da razvoja panoge ne more biti, če ne bomo imeli vzpostavljenih velikih sistemov. Večji rejci pa rešitev za obstanek na trgu vidijo v shemi Izbrana kakovost, ki še ne more zaživeti, ker je za to v Sloveniji rojenih, zrejenih in zaklanih premalo prašičev. Ob koncu oddaje pa izvemo, kaj se v Brkinih dogaja z zamenjavo stare znamenite kakovostne brkinske slive, ki jo je zdesetkala virusna bolezen šarka.

Vizija razvoja prašičereje ne more temeljiti na razdrobljeni proizvodnji, model razvoja mora graditi na velikih strnjenih oskrbnih sistemih

V oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo možnosti za pomoč kmetijam, ki so utrpele škodo po neurjih v avgustu in možnosti za vnovično vzpostavitev tovarne za predelavo sladkorne pese v Ormožu.   Največ pozornosti namenjamo prašičereji. Ta je v zadnjih desetih letih doživela največje nazadovanje med vsemi kmetijskimi dejavnostmi. Pogovarjali smo se z Alojzem Vargo, predsednikom  Slovenske zveze  prašičerejcev in dr. Alešem Kuharjem, z biotehniške fakultete. Slednji opozarja, da razvoja panoge ne more biti, če ne bomo imeli vzpostavljenih velikih sistemov. Večji rejci pa rešitev za obstanek na trgu vidijo v shemi Izbrana Kakovost, ki še ne more zaživeti, ker je za to v Sloveniji rojenih, zrejenih in zaklanih premalo prašičev. Ob koncu oddaje pa izvemo,  kaj se v Brkinih dogaja z zamenjavo stare znamenite kakovostne brkinske slive, ki jo je zdesetkala  virusna bolezen – šarka.