Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sedim v močvirju in razmišljam. Danes pa natančen dogovor na vprašanje, kje Slovenci smo in kam gremo? Ogledali si bomo dva primera iz bogate in pisane zgodovine Slovencev. Vendar bo za to potreben nagroben glas bralcev dokumentarnih filmov.
Leto 4.000 pred našim štetjem. Znanstveniki obdobje med letom 4.000 in letom 2.300 pred našim štetjem imenujejo bakrena doba. Zanj je značilna uporaba bakra, vojaška razslojenost družbe in v Sloveniji poselitev Ljubljanskega barja. Prav zadnja odkritja na Ljubljanskem barju mečejo povsem novo luč na to dramatično in malo znano obdobje slovenske zgodovine.
Do prve nedelje v decembru so znanstveniki verjeli, da je na Barju okoli leta 2.300 pred našim štetjem živela civilizacija koliščarjev, ki jo je vodil Ostrorogi Jelen. Skupaj s sestro Sinjeoko Kodrolasko je Ostrorogi živel na kolišču Brkatega Soma. A najnovejša raziskovanja v okolici Iga kažejo na to, da največji nasprotnik Ostrorogega ni bil Neokretni Karp, temveč koliščar po imenu Smejoči Srb. Ta je živel na kolišču, imenovanem Trenirkišče. Znal je sicer priskrbeti dovolj hrane za mostiščarje, drugače pa je bil zahrbten in potuhnjen.
A pustimo politične razmere bakrene dobe in se z nagrobnim glasom bralcev dokumentarnih filmov posvetimo gospodarskim razmeram na kolišču. Čeprav se obdobje med letom 4.000 in 2.300 pred našim štetjem imenuje bakrena doba, so koliščarji v glavnem živeli od lova in ribolova. Kljub temu pa so arheologi predvsem na kolišču Smejočega Srba našli vse polno bakrenih izdelkov; kar jih je zmedlo, saj nikjer niso našli niti osnovnih znakov metalurške dejavnosti.
Uganka se je razkrila šele pred kratkim, ko so izkopavali na področju Vršiča in odkrili, da na tamkajšnjih objektih manjkajo bakrene obrobe. Pozneje se je začel klobčič odvijati in v umetelnih izdelkih bakrene dobe z ljubljanskega barja so strokovnjaki prepoznali mnoge bakrene žlebove iz celotnega ozemlja tedanje Slovenije. Tako je razjasnjena bakrena doba na Slovenskem, ki je bila izjemno bogata in plodna! Čeprav koliščarjem postopek taljenja bakra ni bil znan, so pa zato znali z njim odlično trgovati.
Po bakreni dobi pa znanost zaide v slepo ulico. Normalno se je po Evropi začela ”železna doba”. V Sloveniji, pa kažejo najnovejše raziskave, pride do kulturnega in tehnološkega preloma, saj ljudje izumijo usnje. Doba po bakreni se na območju današnje Slovenije imenuje ”usnjena doba” zaradi dejstva, da so Slovenci 2.000 let pred našim štetjem bili primorani prvič zategniti pas.
In v dvatisočletni zgodovini zategovanja pasu se nihče ni vprašal, kaj hudiča to pomeni. Zakaj je sinonim za varčevanje ”zategovanje pasu”? Dvatisočletna zmota gre torej tako: čim hoče Slovenec kaj privarčevati, mora zategniti pas na hlačah, kar govori o dvojem. Prvič, da Slovenkam ni treba varčevati (kar je dejstvo) in drugič … je kdo od tistih, ki operirajo s tem pojmom, že dejansko poskusil zategniti pas?
V bistvu se ne zgodi prav nič. Človek malo težje diha, težje se pripogne, na varčevanje pa nima zategovanje pasu prav nobenega vpliva. Lahko naredite poizkus. Odidite recimo v mesto, oblečeni v trenirko. Vtaknite deset evrov v žep in zaokrožite po lokalih. Natančno beležite lokale in posamezne pijače. Nato drugi dan oblecite hlače. Zategnite pas kolikor je mogoče in obiščite iste lokale ter spijte enake pijače. Odvisno od napitnine, se pravi od točajke, a rezultat bo zagotovo nadvse podoben tistemu v trenirki. Dobro, dopuščamo možnost, da si je avtor izraza ”zategniti pas” predstavljal, kako so s pasovi zaprte malhe z denarjem, pa morda z zategovanjem zmanjšaš luknjo, skozi katero odtekajo novci. A to je navadna špekulacija.
Obstaja pa možnost, po kateri je varčevanje resnično povezano z zategovanjem pasu. Le vrstni red je nekoliko pomešan. Pri izrazu, ki ga danes uporabljamo, se predvideva, da najprej zategneš pas, šele potem pa začneš varčevati. V izvirniku pa je najbrž mišljeno ravno obratno. Se pravi, da najprej začneš varčevati, šele pred nato pa moraš zategniti pas. Kdorkoli izmed nas je kdaj že surovo varčeval, mu je jasno, o čem govorimo. Po nekaj letih varčevanja je treba pas zategniti, drugače hlače zdrsnejo s sestradanih bokov.
Danes smo tako pojasnili dve veliki uganki slovenske zgodovine. Odgovorili smo na vprašanje, kako so naši predniki pridobivali baker in zakaj se doba zategovanja pasu v Sloveniji imenuje usnjena doba.
Naslednjič pa odgovor na še bolj zapleteno vprašanje: Kako lahko volivci izdajo poslance, če velja, da lahko poslanci izdajo volivce?
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Sedim v močvirju in razmišljam. Danes pa natančen dogovor na vprašanje, kje Slovenci smo in kam gremo? Ogledali si bomo dva primera iz bogate in pisane zgodovine Slovencev. Vendar bo za to potreben nagroben glas bralcev dokumentarnih filmov.
Leto 4.000 pred našim štetjem. Znanstveniki obdobje med letom 4.000 in letom 2.300 pred našim štetjem imenujejo bakrena doba. Zanj je značilna uporaba bakra, vojaška razslojenost družbe in v Sloveniji poselitev Ljubljanskega barja. Prav zadnja odkritja na Ljubljanskem barju mečejo povsem novo luč na to dramatično in malo znano obdobje slovenske zgodovine.
Do prve nedelje v decembru so znanstveniki verjeli, da je na Barju okoli leta 2.300 pred našim štetjem živela civilizacija koliščarjev, ki jo je vodil Ostrorogi Jelen. Skupaj s sestro Sinjeoko Kodrolasko je Ostrorogi živel na kolišču Brkatega Soma. A najnovejša raziskovanja v okolici Iga kažejo na to, da največji nasprotnik Ostrorogega ni bil Neokretni Karp, temveč koliščar po imenu Smejoči Srb. Ta je živel na kolišču, imenovanem Trenirkišče. Znal je sicer priskrbeti dovolj hrane za mostiščarje, drugače pa je bil zahrbten in potuhnjen.
A pustimo politične razmere bakrene dobe in se z nagrobnim glasom bralcev dokumentarnih filmov posvetimo gospodarskim razmeram na kolišču. Čeprav se obdobje med letom 4.000 in 2.300 pred našim štetjem imenuje bakrena doba, so koliščarji v glavnem živeli od lova in ribolova. Kljub temu pa so arheologi predvsem na kolišču Smejočega Srba našli vse polno bakrenih izdelkov; kar jih je zmedlo, saj nikjer niso našli niti osnovnih znakov metalurške dejavnosti.
Uganka se je razkrila šele pred kratkim, ko so izkopavali na področju Vršiča in odkrili, da na tamkajšnjih objektih manjkajo bakrene obrobe. Pozneje se je začel klobčič odvijati in v umetelnih izdelkih bakrene dobe z ljubljanskega barja so strokovnjaki prepoznali mnoge bakrene žlebove iz celotnega ozemlja tedanje Slovenije. Tako je razjasnjena bakrena doba na Slovenskem, ki je bila izjemno bogata in plodna! Čeprav koliščarjem postopek taljenja bakra ni bil znan, so pa zato znali z njim odlično trgovati.
Po bakreni dobi pa znanost zaide v slepo ulico. Normalno se je po Evropi začela ”železna doba”. V Sloveniji, pa kažejo najnovejše raziskave, pride do kulturnega in tehnološkega preloma, saj ljudje izumijo usnje. Doba po bakreni se na območju današnje Slovenije imenuje ”usnjena doba” zaradi dejstva, da so Slovenci 2.000 let pred našim štetjem bili primorani prvič zategniti pas.
In v dvatisočletni zgodovini zategovanja pasu se nihče ni vprašal, kaj hudiča to pomeni. Zakaj je sinonim za varčevanje ”zategovanje pasu”? Dvatisočletna zmota gre torej tako: čim hoče Slovenec kaj privarčevati, mora zategniti pas na hlačah, kar govori o dvojem. Prvič, da Slovenkam ni treba varčevati (kar je dejstvo) in drugič … je kdo od tistih, ki operirajo s tem pojmom, že dejansko poskusil zategniti pas?
V bistvu se ne zgodi prav nič. Človek malo težje diha, težje se pripogne, na varčevanje pa nima zategovanje pasu prav nobenega vpliva. Lahko naredite poizkus. Odidite recimo v mesto, oblečeni v trenirko. Vtaknite deset evrov v žep in zaokrožite po lokalih. Natančno beležite lokale in posamezne pijače. Nato drugi dan oblecite hlače. Zategnite pas kolikor je mogoče in obiščite iste lokale ter spijte enake pijače. Odvisno od napitnine, se pravi od točajke, a rezultat bo zagotovo nadvse podoben tistemu v trenirki. Dobro, dopuščamo možnost, da si je avtor izraza ”zategniti pas” predstavljal, kako so s pasovi zaprte malhe z denarjem, pa morda z zategovanjem zmanjšaš luknjo, skozi katero odtekajo novci. A to je navadna špekulacija.
Obstaja pa možnost, po kateri je varčevanje resnično povezano z zategovanjem pasu. Le vrstni red je nekoliko pomešan. Pri izrazu, ki ga danes uporabljamo, se predvideva, da najprej zategneš pas, šele potem pa začneš varčevati. V izvirniku pa je najbrž mišljeno ravno obratno. Se pravi, da najprej začneš varčevati, šele pred nato pa moraš zategniti pas. Kdorkoli izmed nas je kdaj že surovo varčeval, mu je jasno, o čem govorimo. Po nekaj letih varčevanja je treba pas zategniti, drugače hlače zdrsnejo s sestradanih bokov.
Danes smo tako pojasnili dve veliki uganki slovenske zgodovine. Odgovorili smo na vprašanje, kako so naši predniki pridobivali baker in zakaj se doba zategovanja pasu v Sloveniji imenuje usnjena doba.
Naslednjič pa odgovor na še bolj zapleteno vprašanje: Kako lahko volivci izdajo poslance, če velja, da lahko poslanci izdajo volivce?
Danes nekaj o morebitnem odhodu Janeza Janše v zapor. Dokaj uspešno lahko predvidimo šlamastiko, ki bo nastala z Janševim odhodom na Dob.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Govoriti o smučanju na pragu poletja je čudno; a raje dajmo zdaj, da nas konec novembra ne bo bolela glava. Slovenska smučarska središča pospešeno propadajo. Vendar ne propadejo.
Roki za volitve so tako nerodni, da se zabijejo med počitnice. Je dopustno imeti volitve v času dopusta?
Že najmlajša socializirana generacija ima izkušnjo balkanske vojne in ni treba ravno obiskovati knjižnic, da prepoznamo vzorce, ki vodijo v vojno. Policiste počasi zamenjujejo vojaki, uporniki namesto metanja molotovk začnejo sestreljevati helikopterje in bedaki dobivajo vedno več medijskega prostora in posledično politične moči. Ob tem pa je razumni obsojen še na priliznjenost svetovne prostozidarske elite, ki goni eno in isto o diplomatskih rešitvah, v žepu pa drži figo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Po dnevih, ko smo se ukvarjali z nadzemeljskim, nekaj misli, posvečenih globoko zemeljskim temam. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Te dni se končuje nenavadna anketa, ki so jo prejeli učenci, starši in strokovni sodelavci osnovnih šol. Pripravilo jo je ministrstvo za izobraževanje, anketa pa vse navedene poziva, naj z odgovori na posebno zvita vprašanja pomagajo razrešiti eno temeljnih dilem slovenskega izobraževanja: »Šolske uniforme - da, ali ne?« Zdaj; človek bi se nasmehnil, ker se te dileme gremo tudi v tretjem tisočletju, ampak ker je posredi ministrstvo za izobraževanje, je treba smeh potlačiti. Nič v zvezi z izobraževanjem ne sme biti smešno, še najmanj ministrstvo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Sedim v močvirju in razmišljam ... Tokrat o predsedniku KPK, razlikah med partijo in stranko, paranoji ...
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Danes pa o drobni novički v optiki prelomnih dogodkov teh dni, skoraj nevredni radijske analize.
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Danes pa o Švicarjih. Prvih in drugih. Švicarji so na referendumu izglasovali kvote za priseljevanje v deželo ur, snega in arabskih depozitov. V oči bode dejstvo, da omejitve tokrat ne zajemajo političnih ali ekonomskih emigrantov iz držav tretjega sveta, temveč dela voljne državljane Evropske unije. Za nove članice EU kvote veljajo že tudi zdaj, v treh letih pa jih mora zakonodajalec spet uvesti tudi za stare članice EU. Za prvo ligo.
Neveljaven email naslov