Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe. Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez
možnosti avtorskega honorarja.
Danes pa zelo na kratko, ker je nihanje med ošpicami in avtorskimi honorarji preveč dramatično, da bi nam že dovolilo daljšo analizo.
Najprej racionalna ugotovitev: ko kdo sestavi vladno ekipo samih poštenjakov, je treba še bolj našpičiti ušesa in dvigniti obrv kot takrat, ko so v vladi običajne barabe. Zgolj čuječi javnosti se lahko zahvalimo, da so “integralni in strokovni” razkrinkani kot povsem običajni slovenski “nepošteni in požrešni”!
Občutek, da so slovenske elite sestavljene izključno iz majhnih lopovov, uličnih prevarantov in sejemskih šarlatanov, se je v zadnjih letih med plebsom utrdil zato, ker je pristen!
Zato danes razkrinkajmo najbolj priljubljeni cevovod, s katerim si omenjene elite pomagajo pri prečrpavanju javnega denarja v zasebne žepe. Reče se mu svetovanje.
Nasvet že v svoji gramatični strukturi nosi nekaj prostovoljnega, dobrotniškega, če hočete. Sedite tako v bifejčku, ustavi se tujec in vas vpraša: “Po južni ali severni obvoznici mimo Ljubljane?” Svetujete mu južno, ker je ob tej uri manj verjetnosti za zastoj – takoj zatem pa mu zaračunate deset evrov za svetovanje.
A ne le takšni prijateljski ali vljudnostni nasveti, zastonj so tudi profesionalni nasveti. “Helena”, “Psiholog pomaga” in kar je podobnih rubrik v ženskih časopisih, v katerih ljudje z izkušnjami svetujejo objokanim in prevaranim ljudem pri usodnem vprašanju “Naj ostanem ali grem?”, so prav tako brezplačne.
Ampak čim pride institut nasveta v polje profesionalne politike, ali vrhunskega gospodarstva, ali bančništva, postane plačljiv. Še več: omislili so si celo poseben poklic, živeč v kabinetu predsednika vlade ali celo v kabinetu predsednika republike: svetovalec!
Kolikor sta že ta poklic ali dejavnost zasidrana v želatinasti zgodovini umetnosti vladanja, živimo menda v tretjem tisočletju. Če česa ne veš, če ti kaj ni jasno, vprašaš Google. Kot je Google uničil spoštovano panogo radijskih kvizov, ker pač vsi, ki pokličejo, vedo pravilen odgovor in so postali kvizi le instrument za brezplačno deljenje majic, kap in vstopnic, tako je tudi pometel s svetovalci. Oziroma bi moral pomesti.
Če menite, da so svetovalci ljudje ne le z empiričnim znanjem, temveč tudi z modrostjo, izkušnjami in intuicijo, se pravi s strogo človeškimi značilnostmi, ki jih medmrežje ne zmore zagotoviti, se seveda motite. Še tako zapleten problem v odnosih s sosednjo Hrvaško, o katerem skupaj s svetovalci modruje predsednik Pahor, se je nekoč nekje v zgodovini med dvema državama že pojavil. In je seveda natančno opisan na spletu. Če se bo torej moral predsednik Pahor kadar koli o čem resnično odločiti, se bo lahko odločil s pomočjo racionalnih dejstev in ne na podlagi iracionalnega nasveta.
Ali drugače: kaj mislite, da lahko komur koli svetuje Stanislava Setnikar Cankar in da tega ni mogoče najti na spletu? Hočemo povedati naslednje: v svetu, kjer skoraj ni več originalnih idej ali avtonomnih mislecev, se zdi plačevanje svetovanja – rop pri belem dnevu. Vsakdo, ki meni, da je drugače, naj našteje dvajset plačanih nasvetov, ki so jih v minulega četrt stoletja dobili slovenski politiki in so bili neposreden razlog, da smo danes boljša in uspešnejša družba! Prej nasprotno – od Georgea Sorosa naprej je ta država poligon plačljivih svetovalcev, ki so nas s svojimi nasveti pripeljali v godljo, iz katere se danes bolj kot ne tipaje rešujemo.
Zato na kratko: kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe.
Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez možnosti avtorskega honorarja.
Jasno in pregledno.
753 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe. Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez
možnosti avtorskega honorarja.
Danes pa zelo na kratko, ker je nihanje med ošpicami in avtorskimi honorarji preveč dramatično, da bi nam že dovolilo daljšo analizo.
Najprej racionalna ugotovitev: ko kdo sestavi vladno ekipo samih poštenjakov, je treba še bolj našpičiti ušesa in dvigniti obrv kot takrat, ko so v vladi običajne barabe. Zgolj čuječi javnosti se lahko zahvalimo, da so “integralni in strokovni” razkrinkani kot povsem običajni slovenski “nepošteni in požrešni”!
Občutek, da so slovenske elite sestavljene izključno iz majhnih lopovov, uličnih prevarantov in sejemskih šarlatanov, se je v zadnjih letih med plebsom utrdil zato, ker je pristen!
Zato danes razkrinkajmo najbolj priljubljeni cevovod, s katerim si omenjene elite pomagajo pri prečrpavanju javnega denarja v zasebne žepe. Reče se mu svetovanje.
Nasvet že v svoji gramatični strukturi nosi nekaj prostovoljnega, dobrotniškega, če hočete. Sedite tako v bifejčku, ustavi se tujec in vas vpraša: “Po južni ali severni obvoznici mimo Ljubljane?” Svetujete mu južno, ker je ob tej uri manj verjetnosti za zastoj – takoj zatem pa mu zaračunate deset evrov za svetovanje.
A ne le takšni prijateljski ali vljudnostni nasveti, zastonj so tudi profesionalni nasveti. “Helena”, “Psiholog pomaga” in kar je podobnih rubrik v ženskih časopisih, v katerih ljudje z izkušnjami svetujejo objokanim in prevaranim ljudem pri usodnem vprašanju “Naj ostanem ali grem?”, so prav tako brezplačne.
Ampak čim pride institut nasveta v polje profesionalne politike, ali vrhunskega gospodarstva, ali bančništva, postane plačljiv. Še več: omislili so si celo poseben poklic, živeč v kabinetu predsednika vlade ali celo v kabinetu predsednika republike: svetovalec!
Kolikor sta že ta poklic ali dejavnost zasidrana v želatinasti zgodovini umetnosti vladanja, živimo menda v tretjem tisočletju. Če česa ne veš, če ti kaj ni jasno, vprašaš Google. Kot je Google uničil spoštovano panogo radijskih kvizov, ker pač vsi, ki pokličejo, vedo pravilen odgovor in so postali kvizi le instrument za brezplačno deljenje majic, kap in vstopnic, tako je tudi pometel s svetovalci. Oziroma bi moral pomesti.
Če menite, da so svetovalci ljudje ne le z empiričnim znanjem, temveč tudi z modrostjo, izkušnjami in intuicijo, se pravi s strogo človeškimi značilnostmi, ki jih medmrežje ne zmore zagotoviti, se seveda motite. Še tako zapleten problem v odnosih s sosednjo Hrvaško, o katerem skupaj s svetovalci modruje predsednik Pahor, se je nekoč nekje v zgodovini med dvema državama že pojavil. In je seveda natančno opisan na spletu. Če se bo torej moral predsednik Pahor kadar koli o čem resnično odločiti, se bo lahko odločil s pomočjo racionalnih dejstev in ne na podlagi iracionalnega nasveta.
Ali drugače: kaj mislite, da lahko komur koli svetuje Stanislava Setnikar Cankar in da tega ni mogoče najti na spletu? Hočemo povedati naslednje: v svetu, kjer skoraj ni več originalnih idej ali avtonomnih mislecev, se zdi plačevanje svetovanja – rop pri belem dnevu. Vsakdo, ki meni, da je drugače, naj našteje dvajset plačanih nasvetov, ki so jih v minulega četrt stoletja dobili slovenski politiki in so bili neposreden razlog, da smo danes boljša in uspešnejša družba! Prej nasprotno – od Georgea Sorosa naprej je ta država poligon plačljivih svetovalcev, ki so nas s svojimi nasveti pripeljali v godljo, iz katere se danes bolj kot ne tipaje rešujemo.
Zato na kratko: kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe.
Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez možnosti avtorskega honorarja.
Jasno in pregledno.
Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!
Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.
Danes pa v naši oddaji tako, kot zelo redko, oziroma kot še nikoli. Mediji so bili pred nekaj dnevi polni poročil o turški deklici, ki se je utopila med prečkanjem Dragonje. Danes so mediji polni novih poročil, deklica pa je še kar utopljena.
Kot sta oba zvesta poslušalca naše oddaje zagotovo opazila, si do dneva današnjega nismo drznili komentirati epidemioloških ukrepov zdravstvenih kot tudi občih oblasti. Zadeva je najprej preveč resna, da bi se nepoučeni usajali, zakaj, čemu in počem; ob tem pa ukrepe komentirajo že vsi ostali poklicani in nepoklicani v tej državi … Tako smo menili, da se lahko naša skromna oddaja komentarjev na to temo vzdrži. Vse do pred nekaj dnevi. Takrat so zdravstvene in tudi obče oblasti storile nekaj, kar je sodu izbilo dno. Ločile so kostanj in kuhano vino.
Včasih smo se običajni smrtniki o nadzoru bolj po tiho pogovarjali v gostilnah, tisti, ki so menjavali režime, pa v kabinetih univerz. Nadzorniki so tako viseli nad mlačnim pivom in hladim golažem ter vlekli na ušesa; danes, ko se o nadzoru v glavnem pogovarjamo na družbenih omrežjih, lahko nadzorniki udobno sedijo na toplem.
Danes pa na hitro o organih v sestavi, kot se reče. Govorili bomo o policiji – če ne veste, kako bi organe povezali s sestavljanjem.
Pretekle dni, prav v času, ko je Evropska agencija za varno hrano dodala na seznam kobilice, je v Ljubljani potekal evropski simpozij hrane. Ker mesec november je najbolj kulinarični mesec – ali kako že. Bili bi kratkovidni in nenasitni, če bi razcvet kulinarike, ki mu na Slovenskem sledimo zadnjih nekaj let in je vrh doživel z obiskom Michelinovih degustatorjev, označili za snobizem. Zanimanje za hrano, njeno čaščenje in raziskovanje je civilizacijska odlika, a žal se festivalski krožniki dramatično razlikujejo od slovenskega hranljivega vsakdana.
V Sloveniji imamo tri velike derbije. Derbi med Olimpijo in Mariborom, ki se igra na nogometni zelenici, derbi med Jesenicami in Olimpijo, ki se igra na ledeni ploskvi, in derbi med partizani in domobranci, ki se igra na političnem parketu.
Hočemo povedati; dokler na Slovenskem ne dobimo sodobne in prodorne, po evropsko umerjene zelene stranke, bomo na najpomembnejše, celo usodne okoljske konference pošiljali turiste.
Redko se zgodi, da državni organi prosijo za pomoč našo cenjeno radijsko hišo. A med dokazovanjem avtentičnosti pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom, ki naj bi ga oba moža vodila pred 14 leti, so se odgovorni obrnili tudi na našo hišo. Kje, če ne na nacionalnem radiu, se res popolnoma spoznamo na zvočne posnetke.
Zdaj ko so odgovorni, prizadeti in vpleteni imeli teden dni časa, da pojasnijo zmešnjavo, v kateri se je znašla naša država, smo prišli na vrsto tudi mi. Svobodni strelci in v luno javkajoči nakladači. Pri tem seveda mislimo na škandale, ki sta jih zagrešila predsednik države in predsednik vlade. Predsednik vlade je zmerjal vse po spisku, predsednik države pa je na Instagramu "spoilal", po slovensko: razkril vsebino najnovejšega Jamesa Bonda. Človek ne ve, kaj je hujše.
Danes se še za minuto ali dve ozrimo na veliko mašo evropske politike, ki se je združena zbrala na Brdu. Menda smo bili pred nekaj dnevi priča največjemu zunanjepolitičnemu dogodku, ki ga je do zdaj organizirala Slovenija. Dogodek so pospremile odprte nebeške trombe in glasbena spremljava piščalk ter ragelj, a vse, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati, ni drugega kot uspeh – kot se spodobi za vrhunec našega predsedovanja Svetu EU.
O čem drugem kot o protestih. Napovedanih, nenapovedanih, prijavljenih, neprijavljenih, nasilnih, miroljubnih, mobilnih in statičnih. Množičnih in tistih individualnih. Protesti so postali naš vsakdan, kar je za zaspano demokracijo, kot je Slovenija, vsaj nenavadno, če že ne neverjetno.
Obstaja pa strah, da je različica komunizma iz leta 2021, ki jo po črkah grškega alfabeta imenujemo jota komunizem, izjemno nalezljiva. Kaj se bo zgodilo, če bo komunizem postal prevladujoč ideološki model v Sloveniji, ne ve nihče.
Danes pa nekaj o jadranskem lobiranju. Kot vemo, predsednika vlade zvijajo v parlamentu, ker so na dan prišli fotografski posnetki, kako uživa na lobistovi jahti, ki križari nekje ob jadranski obali. V zagovor sta tako predsednik vlade kot tudi lobist povedala, da sta se srečala slučajno, da se skoraj ne poznata – celo ne marata se in kako sta samo malo poklepetala, medtem ko je jahta počela to, kar jahte počnejo. Delala vtis.
Danes pa nekaj o pravkar končani "bitki na Kolodvorski", ki bo prav gotovo pomemben prispevek v zgodovini slovenske bojaželjnosti. Najprej moramo precej resignirano ugotoviti, kako niti zasedbe televizij niso več, kar so bile! Včasih si potreboval šibko južnoameriško ali afriško demokracijo, dva tanka – enega za predsedniško palačo in enega za RTV, pa je bila država tvoja. Predvsem pa si potreboval ducat polkovnikov. Danes pa za zasedbo RTV-ja zadostuje že major.
S prihodom prvih hladnih dni tudi v naši skromni oddaji začenjamo z vročo politično jesenjo. Kar ni le simbolna napoved. V hladnih dneh, ko si mnogi ne bodo mogli privoščiti ogrevanja, nas bo grela politična misel. Mnogokrat nam bo ob politiki toplo pri srcu, še večkrat nam bo postalo vroče.
Toliko se je nabralo čez poletje, da se moramo vsakdana lotiti takoj in z vso ihto. Ker sumimo, da zmerjanje pod Triglavom še ni povsem končano, bomo psovke med oblastjo in civilno družbo ignorirali. "Nad dva tisoč metrov ni greha," so se strinjali Janša in protestniki, preden so se zmerjali z izrazoslovjem, zaradi katerega morajo v dolini starši v šolo. Razen tega se bo po naših informacijah dialog nadaljeval.
Kaj je najvrednejše, kar smo se naučili iz kriznih časov in kaj bi bilo modro vzeti v nove krizne čase?
Neveljaven email naslov