Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so iz vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so z vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Približno vemo, kaj vodi strokovnjake za družino na vatikanski sinodi k temu, da ne zmehčajo stališč do istospolno usmerjenih oziroma njihove poroke. Vemo, a je tudi vsaj malo komično, ko skupina homoseksualcev drugim homoseksualcem odreka pravico, da so homoseksualci.

Do pred dnevi, ko je poljski duhovnik z vrha kurije prostodušno priznal, da je homoseksualec, bi bila takšna trditev zlobno natolcevanje, danes, ko pa ob Frančišku že ptički na veji čivkajo o homoseksualnem lobiju znotraj Katoliške cerkev, pa je dejstvo.

Torej, homoseksualni lobi v Cerkvi ni uspel zlobirati, da bi se lahko geji poročali tudi pred oltarjem, zato se moramo logično vprašati o vzrokih, da ustavno sodišče dovoli zbiranje referendumskih podpisov o noveli zakona o družinskih razmerjih. O homoseksualnem lobiju pri njih še ni nihče poročal, zato smo prisiljeni tavati v megli. Kar pa je tudi zabavno opravilo.

Najprej in na začetku: z ustavnim sodiščem ni dobro češenj zobati. Če ima moč, da ljudi spravi iz zapora, ima najverjetneje tudi moč, da ljudi pošlje v zapor. Tako bomo brali na hitro in ponižno.

Ustavno sodišče se v svoji odločitvi ni opredeljevalo do tega, ali naj se homoseksualni pari izenačijo s heteroseksualnimi – za kaj takega so tam preveč premeteni. Preučili so le ustavnost zbiranja podpisov za referendum. Ampak, saj vsi vemo, kaj se bo zgodilo; seveda bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov, seveda bo na referendum prišlo dovolj državljanov in seveda bodo ti glasovali »proti« do predpisanega odstotka. Tako da, ali jim je to všeč ali ne, je ustavno sodišče v praksi s svojo odločitvijo zakonsko izenačitev istospolnih zvez zaustavilo.

Njihovo obrazložitev mora povprečno inteligenten prebrati kar nekajkrat, ker je podobna tisti, ko zajec lovi želvo in je nikakor ne more ujeti. Gre pa prevedeno za to, da sporna novela sicer res spreminja opredelitev zakonske zveze in s tem odpravlja protiustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo že enkrat prej, ko se je odločalo, da je ureditev dedovanja pri istospolnih parih protiustavna – ampak žal in se oproščamo – novela posega na večje število področnih zakonov. In seveda še kronski argument, ki vedno deluje: volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.

Skozi interpretacijo za telebane: izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu niso in ne morejo biti močnejši kot ljudstvo samo … ampak to velja samo takrat, ko gre za homoseksualne pare in njihovo poroko. Če pa gre recimo za novo obdavčitev, potem je predstavniško telo s svojimi odločitvami tudi za ustavno sodišče povsem OK.

Sledi seveda sprevrženi logiki, da dopolnjena referendumska zakonodaja prepoveduje referendume o finančnih odločitvah, kar so davki, ne pa o odločitvah, ki se tičejo človekovih pravic. Kar so gejevske poroke.

Vsi smo odločitvi ustavnega sodišča prikimali, ker vzgoja veleva, da je nad ustavnim sodiščem samo nebo, oziroma v tem primeru Bog in da se ustavnemu sodišču ne jezika nazaj. In kot smo videli, je ustavno sodišče svojo odločitev lepo in pravno korektno zapakiralo. Ampak vsaj tako malo pa lahko podvomimo …

Kot je v nekaterih športih ob tehnični izvedbi dovoljena tudi subjektivna ocena, tako se zdi, da tudi ustavno sodišče v delu javnosti dobiva za umetniški vtis nizke ocene. Nekaj njegovih zadnjih odločitev je najverjetneje pravno korektnih, a za liberalni del javnosti nesprejemljivih. Blokiranje izenačitve pravic istospolnih je nemoderna. Je nenapredena in nelogična glede na to, da so homoseksualni pari dejstvo. Seveda nismo slepi in jasno je, da velik del javnosti, pa ne samo v Sloveniji, takšnim porokam nasprotuje. In seveda je jasno, da imajo tako nasprotniki kot tudi zagovorniki izenačitve pravic svoje apologete.

Ampak po navadi to vlogo opravljamo mi v medijih, ki z veseljem interpretiramo in spodbujamo vso to kregarijo; a ustavno sodišče bi moralo biti nad tem. Ustavno sodišče je ustanova, ki bi morala potiskati državo naprej – v prihodnost, proti moderni in odprti družbi, ne pa jo pribijati s svojimi ustavnimi žeblji v ilovico očetnjave.

Če razumemo odločitev sodišča kot čebulo in z nje luščimo sloj za slojem, kmalu trčimo ob krščanski etos. Če zveza med dvema istospolnima pravno ni povsem veljavna, kar bo s svojo odločitvijo ustavno sodišče v Sloveniji neposredno uzakonilo, potem sodniki stojijo na stališču, da je edina mogoča družinska zveza med moškim in žensko.

Med očetom in materjo. Kar nas v še nadaljnji redukciji pripelje v raj, kjer sta se Adam in Eva kot dva albanska mešetarja posvečala sadju, namesto da bi se spraševala o teoriji in praksi reprodukcije. Povedano na kratko: če bi se takrat dobri Bog odločil za kombinacijo Adam-Adam ali Eva- Eva, mi danes teh debat ne bi imeli, homoseksualni zakon pa bi trajal samo eno življenje in se nato za vedno zapisal med večne skrivnosti znanega vesolja.

In še ves ta logični nesmisel na kratko: če bi kdo na ustavno sodišče naslovil vprašanje: “Ali Bog obstaja,” bi domov verjetno dobil položnico za žaljenje sodišča! Če pa nekdo na ustavno sodišče naslovi vprašanje: “Ali je edina zakonska zveza tista med možem in ženo,” ustavno sodišče odgovori z: “Da!“