Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sovražno nastrojeni govorci

23.02.2016

Glosa s prefinjenim smislom za humor, ki je ne smete zamuditi!

"Problem je, da polovica Slovenije anonimno sovraži drugo polovico, ki ima imena in priimke!"

Danes pa nekaj na zahtevo redkega poslušalstva. V legendarni oddaji Studio ob 17, ki jo pripravljajo nadstropje višje, so oni dan govorili o sovražnem govoru. In med debato je ugledna slovenska pravnica Lucija Šikovec Ušaj štiri novinarje, tri iz naše hiše, poimenovala “neintegrirani migranti”. Redki mediji so dvignili obrv, ker so označili vsaj za neprimerno, da v oddaji o sovražnem govoru tega prakticiraš … A danes so za nas pomembnejše druge stvari. Na častnem seznamu neintegrirancev se je znašel tudi avtor teh zapisov – v nadaljevanju imenovan avtor. In avtorju so številni predlagali, da naj ne bo tiho in naj v svoji veleumni maniri ugledno slovensko pravnico razsuje. Ker avtor tega ni storil in se je izmikal, so mu že očitali krščansko prakso nastavljanja lic, tako da se je končno le omehčal in dogodkom namenil nekaj misli. Pa še to le v strogi povezavi s problematiko sovražnega govora, kajti avtor izkoriščanje javnega medija za osebna obračunavanja smatra za nizkotno in neprimerno.

Fenomen sovražnega govora je v tem, da živi in umrje samo v očeh naslovnika. Konkretno: pristanek na seznamu “neintegriranih migrantov” avtorja ni prizadel in ga ne dojema kot sovražni govor. Kot je znano, avtor ni najbolj odprte glave in termina “neintegrirani migrant” niti ne razume najbolje! Kot sin slovenske matere, rojen na sveti slovenski zemlji in šolan v slovenščini še posebej ne razume besedice neintegriran, če je že izraz migrant v njegovem primeru povsem deplasiran …

Še najlažje izraz neintegriran avtor razume v povezavi z določenimi vrstami izjemno zdravih mok in pekovskega peciva. Ali z določeno vrsto kmetijske predelave … Kako bi ga lahko torej ugledna pravnica razžalila, če pa mu je samo rekla polnozrnata štručka?

Predvsem pa je pri sovražnem govoru bistveno, da govorec sovraži naslovnika. Brez te relacije sovražni govor nima smisla. In avtor se pri najboljši volji ne more domisliti, zakaj bi ugledna slovenska pravnica sovražila neuglednega pisuna. Še sploh, ker pisun ne sovraži nje! A čudna so pota sovraštva, še bolj so čudna pota govora.

Pravo in politika, sta nam s svojo drobnjakarsko naravo natančno določila, kaj je to sovražni govor. In kdo so vse sovražni govorci. In kako ga bomo preganjali. Ampak če razumni vzame te teoretične modele in jih vstavi v realni, vsakodnevni politični diskurz, zlahka ugotovi, da polovica Slovenije sovraži drugo polovico Slovenije. Kar pa že tako ali tako vemo tudi brez sovražnega govora. Malo večji problem je, da polovica Slovenije anonimno sovraži drugo polovico, ki pa ima imena in priimke! A tudi na tem področju se stanje že izboljšuje, saj je vedno manj anonimnih in vedno več podpisanih govorcev, kot je primer ugledne pravnice. Avtor smatra, da je to korak v pravo smer. Kritiki sovražnega govora pa bi se morali zavedati še nečesa.

Sovražni govor, kolikor že zna biti moteč ali celo boleč, je še v redu! Ker besede sicer lahko bolijo, redko pa ubijajo. Bolj bo problematično, ko bodo častilci sovraštva prešli od besed k dejanjem. In vsi ti protesti, kričanje in zaripli obrazi so avtocesta, ki bo ekspresno prinesla ukinitev sovražnega govora in pripravila prehod od teorije k praksi. Ker, naj se sliši še tako čudno, sovražni govor je v zadnji plasti še vedno intelektualno dejanje. Vzeti gorjačo, ali bog ne daj »flinto«, kot je moda čez lužo, je veliko lažje in človeški bestialnosti tudi bolj naravno.

Obstaja pa še tretja možnost. Človek, sploh če hodi po domovini z odprtimi očmi, težko verjame, da se je v ljudeh, ki se podijo za prvim regratom in razmišljajo o barvanju ograje, sprehajanju psa in morebitnem dopustu na Hrvaškem, nabralo toliko sovraštva, kot ga z užitkom opisujemo mediji in se ga upravičeno boji razumništvo. Po avtorjevem mnenju gre za nekaj drugega, ki se le manifestira kot sovraštvo!

Če česa, so “neintegriranega avtorja” v mladosti, kot celotne generacije pred njim, naučili osnov olike. Reče se »hvala« in »prosim«, pozdravlja se in če se komu stori krivica, se opraviči. Nič posebnega; te stvari so njega dni učili v družinah, v šoli in v cerkvi. Danes pa, kot slišimo, so vse te tri institucije v krizi. In nove generacije posledično niso več vzgojene. Devetdeset odstotkov tega, kar je okarakterizirano kot sovražni govor, je v bistvu nevzgojenost. Kdaj pa kdaj tudi pobalinstvo.

Če torej avtor v oznaki “neintegrirani migrant” ne vidi elementov sovražnega govora in se kot “stranka v postopku” ne čuti osovraženega, pa žal pri ugledni pravnici Luciji Šikovec Ušaj ne more spregledati elementov slabe oziroma ohlapne vzgoje. Z nedopustnim posploševanjem tako sklepamo, da je slovensko pravništvo sicer bolj slabo vzgojeno, vsekakor pa ne sovražno nastrojeno. Kar pa je dobra novica.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Sovražno nastrojeni govorci

23.02.2016

Glosa s prefinjenim smislom za humor, ki je ne smete zamuditi!

"Problem je, da polovica Slovenije anonimno sovraži drugo polovico, ki ima imena in priimke!"

Danes pa nekaj na zahtevo redkega poslušalstva. V legendarni oddaji Studio ob 17, ki jo pripravljajo nadstropje višje, so oni dan govorili o sovražnem govoru. In med debato je ugledna slovenska pravnica Lucija Šikovec Ušaj štiri novinarje, tri iz naše hiše, poimenovala “neintegrirani migranti”. Redki mediji so dvignili obrv, ker so označili vsaj za neprimerno, da v oddaji o sovražnem govoru tega prakticiraš … A danes so za nas pomembnejše druge stvari. Na častnem seznamu neintegrirancev se je znašel tudi avtor teh zapisov – v nadaljevanju imenovan avtor. In avtorju so številni predlagali, da naj ne bo tiho in naj v svoji veleumni maniri ugledno slovensko pravnico razsuje. Ker avtor tega ni storil in se je izmikal, so mu že očitali krščansko prakso nastavljanja lic, tako da se je končno le omehčal in dogodkom namenil nekaj misli. Pa še to le v strogi povezavi s problematiko sovražnega govora, kajti avtor izkoriščanje javnega medija za osebna obračunavanja smatra za nizkotno in neprimerno.

Fenomen sovražnega govora je v tem, da živi in umrje samo v očeh naslovnika. Konkretno: pristanek na seznamu “neintegriranih migrantov” avtorja ni prizadel in ga ne dojema kot sovražni govor. Kot je znano, avtor ni najbolj odprte glave in termina “neintegrirani migrant” niti ne razume najbolje! Kot sin slovenske matere, rojen na sveti slovenski zemlji in šolan v slovenščini še posebej ne razume besedice neintegriran, če je že izraz migrant v njegovem primeru povsem deplasiran …

Še najlažje izraz neintegriran avtor razume v povezavi z določenimi vrstami izjemno zdravih mok in pekovskega peciva. Ali z določeno vrsto kmetijske predelave … Kako bi ga lahko torej ugledna pravnica razžalila, če pa mu je samo rekla polnozrnata štručka?

Predvsem pa je pri sovražnem govoru bistveno, da govorec sovraži naslovnika. Brez te relacije sovražni govor nima smisla. In avtor se pri najboljši volji ne more domisliti, zakaj bi ugledna slovenska pravnica sovražila neuglednega pisuna. Še sploh, ker pisun ne sovraži nje! A čudna so pota sovraštva, še bolj so čudna pota govora.

Pravo in politika, sta nam s svojo drobnjakarsko naravo natančno določila, kaj je to sovražni govor. In kdo so vse sovražni govorci. In kako ga bomo preganjali. Ampak če razumni vzame te teoretične modele in jih vstavi v realni, vsakodnevni politični diskurz, zlahka ugotovi, da polovica Slovenije sovraži drugo polovico Slovenije. Kar pa že tako ali tako vemo tudi brez sovražnega govora. Malo večji problem je, da polovica Slovenije anonimno sovraži drugo polovico, ki pa ima imena in priimke! A tudi na tem področju se stanje že izboljšuje, saj je vedno manj anonimnih in vedno več podpisanih govorcev, kot je primer ugledne pravnice. Avtor smatra, da je to korak v pravo smer. Kritiki sovražnega govora pa bi se morali zavedati še nečesa.

Sovražni govor, kolikor že zna biti moteč ali celo boleč, je še v redu! Ker besede sicer lahko bolijo, redko pa ubijajo. Bolj bo problematično, ko bodo častilci sovraštva prešli od besed k dejanjem. In vsi ti protesti, kričanje in zaripli obrazi so avtocesta, ki bo ekspresno prinesla ukinitev sovražnega govora in pripravila prehod od teorije k praksi. Ker, naj se sliši še tako čudno, sovražni govor je v zadnji plasti še vedno intelektualno dejanje. Vzeti gorjačo, ali bog ne daj »flinto«, kot je moda čez lužo, je veliko lažje in človeški bestialnosti tudi bolj naravno.

Obstaja pa še tretja možnost. Človek, sploh če hodi po domovini z odprtimi očmi, težko verjame, da se je v ljudeh, ki se podijo za prvim regratom in razmišljajo o barvanju ograje, sprehajanju psa in morebitnem dopustu na Hrvaškem, nabralo toliko sovraštva, kot ga z užitkom opisujemo mediji in se ga upravičeno boji razumništvo. Po avtorjevem mnenju gre za nekaj drugega, ki se le manifestira kot sovraštvo!

Če česa, so “neintegriranega avtorja” v mladosti, kot celotne generacije pred njim, naučili osnov olike. Reče se »hvala« in »prosim«, pozdravlja se in če se komu stori krivica, se opraviči. Nič posebnega; te stvari so njega dni učili v družinah, v šoli in v cerkvi. Danes pa, kot slišimo, so vse te tri institucije v krizi. In nove generacije posledično niso več vzgojene. Devetdeset odstotkov tega, kar je okarakterizirano kot sovražni govor, je v bistvu nevzgojenost. Kdaj pa kdaj tudi pobalinstvo.

Če torej avtor v oznaki “neintegrirani migrant” ne vidi elementov sovražnega govora in se kot “stranka v postopku” ne čuti osovraženega, pa žal pri ugledni pravnici Luciji Šikovec Ušaj ne more spregledati elementov slabe oziroma ohlapne vzgoje. Z nedopustnim posploševanjem tako sklepamo, da je slovensko pravništvo sicer bolj slabo vzgojeno, vsekakor pa ne sovražno nastrojeno. Kar pa je dobra novica.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov