Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glosa s prefinjenim smislom za humor, ki je ne smete zamuditi!
"Problem je, da polovica Slovenije anonimno sovraži drugo polovico, ki ima imena in priimke!"
Danes pa nekaj na zahtevo redkega poslušalstva. V legendarni oddaji Studio ob 17, ki jo pripravljajo nadstropje višje, so oni dan govorili o sovražnem govoru. In med debato je ugledna slovenska pravnica Lucija Šikovec Ušaj štiri novinarje, tri iz naše hiše, poimenovala “neintegrirani migranti”. Redki mediji so dvignili obrv, ker so označili vsaj za neprimerno, da v oddaji o sovražnem govoru tega prakticiraš … A danes so za nas pomembnejše druge stvari. Na častnem seznamu neintegrirancev se je znašel tudi avtor teh zapisov – v nadaljevanju imenovan avtor. In avtorju so številni predlagali, da naj ne bo tiho in naj v svoji veleumni maniri ugledno slovensko pravnico razsuje. Ker avtor tega ni storil in se je izmikal, so mu že očitali krščansko prakso nastavljanja lic, tako da se je končno le omehčal in dogodkom namenil nekaj misli. Pa še to le v strogi povezavi s problematiko sovražnega govora, kajti avtor izkoriščanje javnega medija za osebna obračunavanja smatra za nizkotno in neprimerno.
Fenomen sovražnega govora je v tem, da živi in umrje samo v očeh naslovnika. Konkretno: pristanek na seznamu “neintegriranih migrantov” avtorja ni prizadel in ga ne dojema kot sovražni govor. Kot je znano, avtor ni najbolj odprte glave in termina “neintegrirani migrant” niti ne razume najbolje! Kot sin slovenske matere, rojen na sveti slovenski zemlji in šolan v slovenščini še posebej ne razume besedice neintegriran, če je že izraz migrant v njegovem primeru povsem deplasiran …
Še najlažje izraz neintegriran avtor razume v povezavi z določenimi vrstami izjemno zdravih mok in pekovskega peciva. Ali z določeno vrsto kmetijske predelave … Kako bi ga lahko torej ugledna pravnica razžalila, če pa mu je samo rekla polnozrnata štručka?
Predvsem pa je pri sovražnem govoru bistveno, da govorec sovraži naslovnika. Brez te relacije sovražni govor nima smisla. In avtor se pri najboljši volji ne more domisliti, zakaj bi ugledna slovenska pravnica sovražila neuglednega pisuna. Še sploh, ker pisun ne sovraži nje! A čudna so pota sovraštva, še bolj so čudna pota govora.
Pravo in politika, sta nam s svojo drobnjakarsko naravo natančno določila, kaj je to sovražni govor. In kdo so vse sovražni govorci. In kako ga bomo preganjali. Ampak če razumni vzame te teoretične modele in jih vstavi v realni, vsakodnevni politični diskurz, zlahka ugotovi, da polovica Slovenije sovraži drugo polovico Slovenije. Kar pa že tako ali tako vemo tudi brez sovražnega govora. Malo večji problem je, da polovica Slovenije anonimno sovraži drugo polovico, ki pa ima imena in priimke! A tudi na tem področju se stanje že izboljšuje, saj je vedno manj anonimnih in vedno več podpisanih govorcev, kot je primer ugledne pravnice. Avtor smatra, da je to korak v pravo smer. Kritiki sovražnega govora pa bi se morali zavedati še nečesa.
Sovražni govor, kolikor že zna biti moteč ali celo boleč, je še v redu! Ker besede sicer lahko bolijo, redko pa ubijajo. Bolj bo problematično, ko bodo častilci sovraštva prešli od besed k dejanjem. In vsi ti protesti, kričanje in zaripli obrazi so avtocesta, ki bo ekspresno prinesla ukinitev sovražnega govora in pripravila prehod od teorije k praksi. Ker, naj se sliši še tako čudno, sovražni govor je v zadnji plasti še vedno intelektualno dejanje. Vzeti gorjačo, ali bog ne daj »flinto«, kot je moda čez lužo, je veliko lažje in človeški bestialnosti tudi bolj naravno.
Obstaja pa še tretja možnost. Človek, sploh če hodi po domovini z odprtimi očmi, težko verjame, da se je v ljudeh, ki se podijo za prvim regratom in razmišljajo o barvanju ograje, sprehajanju psa in morebitnem dopustu na Hrvaškem, nabralo toliko sovraštva, kot ga z užitkom opisujemo mediji in se ga upravičeno boji razumništvo. Po avtorjevem mnenju gre za nekaj drugega, ki se le manifestira kot sovraštvo!
Če česa, so “neintegriranega avtorja” v mladosti, kot celotne generacije pred njim, naučili osnov olike. Reče se »hvala« in »prosim«, pozdravlja se in če se komu stori krivica, se opraviči. Nič posebnega; te stvari so njega dni učili v družinah, v šoli in v cerkvi. Danes pa, kot slišimo, so vse te tri institucije v krizi. In nove generacije posledično niso več vzgojene. Devetdeset odstotkov tega, kar je okarakterizirano kot sovražni govor, je v bistvu nevzgojenost. Kdaj pa kdaj tudi pobalinstvo.
Če torej avtor v oznaki “neintegrirani migrant” ne vidi elementov sovražnega govora in se kot “stranka v postopku” ne čuti osovraženega, pa žal pri ugledni pravnici Luciji Šikovec Ušaj ne more spregledati elementov slabe oziroma ohlapne vzgoje. Z nedopustnim posploševanjem tako sklepamo, da je slovensko pravništvo sicer bolj slabo vzgojeno, vsekakor pa ne sovražno nastrojeno. Kar pa je dobra novica.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Glosa s prefinjenim smislom za humor, ki je ne smete zamuditi!
"Problem je, da polovica Slovenije anonimno sovraži drugo polovico, ki ima imena in priimke!"
Danes pa nekaj na zahtevo redkega poslušalstva. V legendarni oddaji Studio ob 17, ki jo pripravljajo nadstropje višje, so oni dan govorili o sovražnem govoru. In med debato je ugledna slovenska pravnica Lucija Šikovec Ušaj štiri novinarje, tri iz naše hiše, poimenovala “neintegrirani migranti”. Redki mediji so dvignili obrv, ker so označili vsaj za neprimerno, da v oddaji o sovražnem govoru tega prakticiraš … A danes so za nas pomembnejše druge stvari. Na častnem seznamu neintegrirancev se je znašel tudi avtor teh zapisov – v nadaljevanju imenovan avtor. In avtorju so številni predlagali, da naj ne bo tiho in naj v svoji veleumni maniri ugledno slovensko pravnico razsuje. Ker avtor tega ni storil in se je izmikal, so mu že očitali krščansko prakso nastavljanja lic, tako da se je končno le omehčal in dogodkom namenil nekaj misli. Pa še to le v strogi povezavi s problematiko sovražnega govora, kajti avtor izkoriščanje javnega medija za osebna obračunavanja smatra za nizkotno in neprimerno.
Fenomen sovražnega govora je v tem, da živi in umrje samo v očeh naslovnika. Konkretno: pristanek na seznamu “neintegriranih migrantov” avtorja ni prizadel in ga ne dojema kot sovražni govor. Kot je znano, avtor ni najbolj odprte glave in termina “neintegrirani migrant” niti ne razume najbolje! Kot sin slovenske matere, rojen na sveti slovenski zemlji in šolan v slovenščini še posebej ne razume besedice neintegriran, če je že izraz migrant v njegovem primeru povsem deplasiran …
Še najlažje izraz neintegriran avtor razume v povezavi z določenimi vrstami izjemno zdravih mok in pekovskega peciva. Ali z določeno vrsto kmetijske predelave … Kako bi ga lahko torej ugledna pravnica razžalila, če pa mu je samo rekla polnozrnata štručka?
Predvsem pa je pri sovražnem govoru bistveno, da govorec sovraži naslovnika. Brez te relacije sovražni govor nima smisla. In avtor se pri najboljši volji ne more domisliti, zakaj bi ugledna slovenska pravnica sovražila neuglednega pisuna. Še sploh, ker pisun ne sovraži nje! A čudna so pota sovraštva, še bolj so čudna pota govora.
Pravo in politika, sta nam s svojo drobnjakarsko naravo natančno določila, kaj je to sovražni govor. In kdo so vse sovražni govorci. In kako ga bomo preganjali. Ampak če razumni vzame te teoretične modele in jih vstavi v realni, vsakodnevni politični diskurz, zlahka ugotovi, da polovica Slovenije sovraži drugo polovico Slovenije. Kar pa že tako ali tako vemo tudi brez sovražnega govora. Malo večji problem je, da polovica Slovenije anonimno sovraži drugo polovico, ki pa ima imena in priimke! A tudi na tem področju se stanje že izboljšuje, saj je vedno manj anonimnih in vedno več podpisanih govorcev, kot je primer ugledne pravnice. Avtor smatra, da je to korak v pravo smer. Kritiki sovražnega govora pa bi se morali zavedati še nečesa.
Sovražni govor, kolikor že zna biti moteč ali celo boleč, je še v redu! Ker besede sicer lahko bolijo, redko pa ubijajo. Bolj bo problematično, ko bodo častilci sovraštva prešli od besed k dejanjem. In vsi ti protesti, kričanje in zaripli obrazi so avtocesta, ki bo ekspresno prinesla ukinitev sovražnega govora in pripravila prehod od teorije k praksi. Ker, naj se sliši še tako čudno, sovražni govor je v zadnji plasti še vedno intelektualno dejanje. Vzeti gorjačo, ali bog ne daj »flinto«, kot je moda čez lužo, je veliko lažje in človeški bestialnosti tudi bolj naravno.
Obstaja pa še tretja možnost. Človek, sploh če hodi po domovini z odprtimi očmi, težko verjame, da se je v ljudeh, ki se podijo za prvim regratom in razmišljajo o barvanju ograje, sprehajanju psa in morebitnem dopustu na Hrvaškem, nabralo toliko sovraštva, kot ga z užitkom opisujemo mediji in se ga upravičeno boji razumništvo. Po avtorjevem mnenju gre za nekaj drugega, ki se le manifestira kot sovraštvo!
Če česa, so “neintegriranega avtorja” v mladosti, kot celotne generacije pred njim, naučili osnov olike. Reče se »hvala« in »prosim«, pozdravlja se in če se komu stori krivica, se opraviči. Nič posebnega; te stvari so njega dni učili v družinah, v šoli in v cerkvi. Danes pa, kot slišimo, so vse te tri institucije v krizi. In nove generacije posledično niso več vzgojene. Devetdeset odstotkov tega, kar je okarakterizirano kot sovražni govor, je v bistvu nevzgojenost. Kdaj pa kdaj tudi pobalinstvo.
Če torej avtor v oznaki “neintegrirani migrant” ne vidi elementov sovražnega govora in se kot “stranka v postopku” ne čuti osovraženega, pa žal pri ugledni pravnici Luciji Šikovec Ušaj ne more spregledati elementov slabe oziroma ohlapne vzgoje. Z nedopustnim posploševanjem tako sklepamo, da je slovensko pravništvo sicer bolj slabo vzgojeno, vsekakor pa ne sovražno nastrojeno. Kar pa je dobra novica.
Danes nekaj o morebitnem odhodu Janeza Janše v zapor. Dokaj uspešno lahko predvidimo šlamastiko, ki bo nastala z Janševim odhodom na Dob.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Govoriti o smučanju na pragu poletja je čudno; a raje dajmo zdaj, da nas konec novembra ne bo bolela glava. Slovenska smučarska središča pospešeno propadajo. Vendar ne propadejo.
Roki za volitve so tako nerodni, da se zabijejo med počitnice. Je dopustno imeti volitve v času dopusta?
Že najmlajša socializirana generacija ima izkušnjo balkanske vojne in ni treba ravno obiskovati knjižnic, da prepoznamo vzorce, ki vodijo v vojno. Policiste počasi zamenjujejo vojaki, uporniki namesto metanja molotovk začnejo sestreljevati helikopterje in bedaki dobivajo vedno več medijskega prostora in posledično politične moči. Ob tem pa je razumni obsojen še na priliznjenost svetovne prostozidarske elite, ki goni eno in isto o diplomatskih rešitvah, v žepu pa drži figo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Po dnevih, ko smo se ukvarjali z nadzemeljskim, nekaj misli, posvečenih globoko zemeljskim temam. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Te dni se končuje nenavadna anketa, ki so jo prejeli učenci, starši in strokovni sodelavci osnovnih šol. Pripravilo jo je ministrstvo za izobraževanje, anketa pa vse navedene poziva, naj z odgovori na posebno zvita vprašanja pomagajo razrešiti eno temeljnih dilem slovenskega izobraževanja: »Šolske uniforme - da, ali ne?« Zdaj; človek bi se nasmehnil, ker se te dileme gremo tudi v tretjem tisočletju, ampak ker je posredi ministrstvo za izobraževanje, je treba smeh potlačiti. Nič v zvezi z izobraževanjem ne sme biti smešno, še najmanj ministrstvo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Sedim v močvirju in razmišljam ... Tokrat o predsedniku KPK, razlikah med partijo in stranko, paranoji ...
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Danes pa o drobni novički v optiki prelomnih dogodkov teh dni, skoraj nevredni radijske analize.
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Danes pa o Švicarjih. Prvih in drugih. Švicarji so na referendumu izglasovali kvote za priseljevanje v deželo ur, snega in arabskih depozitov. V oči bode dejstvo, da omejitve tokrat ne zajemajo političnih ali ekonomskih emigrantov iz držav tretjega sveta, temveč dela voljne državljane Evropske unije. Za nove članice EU kvote veljajo že tudi zdaj, v treh letih pa jih mora zakonodajalec spet uvesti tudi za stare članice EU. Za prvo ligo.
Neveljaven email naslov