Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Operacija ni uspela, pacient umrl

22.03.2016

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.

Danes pa zelo preprosto, vsem razumljivo in s potrebno pieteto. Govorili bomo o smrti bolnika na novi urgenci šempetrske bolnice. Zgodba je splošno znana, zato le osnovni gabariti. Bolnik je med reanimacijo prejel namesto potrebnega kisika smejalni plin, zaradi česar je tudi umrl. Zgodba je tragična, a kot zadnje čase vse v naši državi, se tudi takšna nepotrebna in tragična smrt sfiži do absurda. Absurd pa po svoji naravi porine tragedijo na stran in spusti na oder delček satire.

Torej med graditvijo povsem novega urgentnega centra so zamenjali cev na inštalaciji. Namesto kisika je iz stenske šobe prihajal dušikov oksid in med strokovno neoporečno animacijo je pacient umrl. Zdravniki so posumili na tehnično napako in že hiter pregled napeljave je pokazal na usodno napako.

Do zdaj sledimo medijskim poročilom, od tod naprej se jim bomo izognili. Predvsem zaradi tega ker bomo vso zgodbo nedopustno poenostavili …

V namestitev napeljave medicinskih plinov do reanimacijskega prostora so bila vpletena tri podjetja in ministrstvo. Prvo podjetje je napeljavo načrtovalo, drugo jo je izvedlo, tretje je postopek nadzorovalo. Ministrstvo za zdravje je dalo denar. Ko se je izkazalo, da je bolnik resnično podlegel zaradi napake v napeljavi, so vsa tri podjetja izjavila, da niso kriva. Prvo podjetje je dejalo, da je krivo drugo podjetje, drugo podjetje je dejalo, da je krivo prvo podjetje, tretje pa je dejalo, da je le nadziralo in nadzor še ni nikoli nikogar ubil. Ministrstvo je dejalo, da je dalo samo denar.

Če bi bili v treh podjetjih in na ministrstvu zaposleni osemletni otroci, bi človek reakcijo še razumel – v primeru, da pa tako ministrstvo kot tudi tri podjetja vodijo odgovorni in resni ljudje, bog ne daj, tudi strokovnjaki, pa je infantilna reakcija vsaj nerazumljiva …

Zakriviti smrt človeka ni ravno podatek, ki bi si ga podjetja pisala med reference, zato pa se krivde in posledične kazenske odgovornosti tudi tako panično otepajo. Morda je zanikati krivdo v poslovnem svetu običajna praksa, zato pa je sprejeti krivdo običajna reakcija odgovornega človeka.

Na srečo je primer prevzela policija, ki bo skozi kriminalistično preiskavo krivca našla. Ampak dovolimo si nekaj špekulacije: krivec ne bo ne prvo podjetje, ki je napeljavo načrtovalo, ne drugo, ki jo je izvedlo, ne tretje podjetje, ki graditev nadziralo. Krivec bo možakar, ki je obe cevi fizično spojil. Ker odgovornost v naših krajih razumemo izrazito poenostavljeno … Ne v prvem, ne v drugem, ne v tretjem podjetju, niti na ministrstvu, nihče od mož v lastniški ali upravljavski strukturi, ni stisnil tistih cevi skupaj. Očitno pa je kriv in odgovoren tisti, ki jih je in policija naj ga najde! In če špekuliramo še naprej: najbrž bo šlo za emigrantskega delavca, ki ga je podjetju, ki je napeljavo izvedlo, poslalo podjetje, ki se ukvarja s posojanjem delavcem, ki je v lasti podjetja, ki je registrirano v tujini in je bilo lani že zaprto. Delavec je napačne cevi spojil najbrž nezavarovan, ali brez plačanih prispevkov, z denarjem na roko … In ko bo tako policija krivca našla, bo bolnik še zmeraj mrtev.

Nesreča pa je dala vseeno nekaj uporabnih spoznanj. V naši deželi imamo dokaj ušive graditelje. Dobri smo za Planico in kozolce, v bolj kompleksnih zidavah pa nismo za nikamor. Stanovanja, ki jih gradimo, ne moremo prodati, ceste, ki jih gradimo ves čas popravljamo, letališča, ki jih gradimo, nimajo letal, pristanišče, ki ga širimo, nima železniške povezave, ker je ne zmoremo zgraditi … Najslabši od vsega pa smo pri graditvi zgradb javnega zdravstva. Ne le, da nobena izmed zgradb ne stane toliko, kot so rekli, da bo stala, kar govori o dvomljivem poznavanju poštevanke med slovenskimi gradbeniki – v tistem trenutku, ko jo eni izgotovijo, pridejo drugi in jo začnejo popravljati. Ker gre za javno zdravstvo in tudi za javni denar, je to večno popravljanje novih stavb tragično, ako se malo odmaknemo od vsega skupaj, pa je komično. Zgodovina nas uči, da so vse velike gradnje tudi žarišče škandalov, zamud in dograjevanja, a šempetrska urgenca vendar ni sydneyjska opera. Če bi tri podjetja in ministrstvo za povrh količkaj resno jemala svoj poklic in svoje poslanstvo, bi morala cevi spojiti pravilno. A ker so vsa tri podjetja v urgenci videla samo profit, ministrstvo pa samo strošek, so na spajanje cevi gledali kot na oviro do sladkega žvenketa na žiro računu.

S pametnimi odvetniki, ki bodo odgovornost razpršili, se bodo v treh podjetjih, da o ministrstvu sploh ne govorimo, pravnih posledic najverjetneje rešili. Ostal bo grenek priokus, ki pa ostane vedno, ko je beseda o infrastrukturnih investicijah v javno zdravstvo. A zgodba iz preteklosti bi znala biti poučna. Veliki graditelji so skozi zgodovino ne glede na naročnika vedno posebno pozorno gradili pokopališča. Od piramid do Žal, če hočete! Ker so vedeli, da gradijo tudi zase. Če bi se z mislijo, da so tudi sami potencialni uporabniki, ne pa nedotakljivi superjunaki, slovenski graditelji lotevali tudi bolnišnic, bi bile vse napeljave izvedene, kot je treba. Ali kot je pred desetletji napisal največji poet med slovenskimi gradbinci:

 

Iz stene voda,

na stropu luč,

v srcih sreča,

v rokah ključ.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Operacija ni uspela, pacient umrl

22.03.2016

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.

Danes pa zelo preprosto, vsem razumljivo in s potrebno pieteto. Govorili bomo o smrti bolnika na novi urgenci šempetrske bolnice. Zgodba je splošno znana, zato le osnovni gabariti. Bolnik je med reanimacijo prejel namesto potrebnega kisika smejalni plin, zaradi česar je tudi umrl. Zgodba je tragična, a kot zadnje čase vse v naši državi, se tudi takšna nepotrebna in tragična smrt sfiži do absurda. Absurd pa po svoji naravi porine tragedijo na stran in spusti na oder delček satire.

Torej med graditvijo povsem novega urgentnega centra so zamenjali cev na inštalaciji. Namesto kisika je iz stenske šobe prihajal dušikov oksid in med strokovno neoporečno animacijo je pacient umrl. Zdravniki so posumili na tehnično napako in že hiter pregled napeljave je pokazal na usodno napako.

Do zdaj sledimo medijskim poročilom, od tod naprej se jim bomo izognili. Predvsem zaradi tega ker bomo vso zgodbo nedopustno poenostavili …

V namestitev napeljave medicinskih plinov do reanimacijskega prostora so bila vpletena tri podjetja in ministrstvo. Prvo podjetje je napeljavo načrtovalo, drugo jo je izvedlo, tretje je postopek nadzorovalo. Ministrstvo za zdravje je dalo denar. Ko se je izkazalo, da je bolnik resnično podlegel zaradi napake v napeljavi, so vsa tri podjetja izjavila, da niso kriva. Prvo podjetje je dejalo, da je krivo drugo podjetje, drugo podjetje je dejalo, da je krivo prvo podjetje, tretje pa je dejalo, da je le nadziralo in nadzor še ni nikoli nikogar ubil. Ministrstvo je dejalo, da je dalo samo denar.

Če bi bili v treh podjetjih in na ministrstvu zaposleni osemletni otroci, bi človek reakcijo še razumel – v primeru, da pa tako ministrstvo kot tudi tri podjetja vodijo odgovorni in resni ljudje, bog ne daj, tudi strokovnjaki, pa je infantilna reakcija vsaj nerazumljiva …

Zakriviti smrt človeka ni ravno podatek, ki bi si ga podjetja pisala med reference, zato pa se krivde in posledične kazenske odgovornosti tudi tako panično otepajo. Morda je zanikati krivdo v poslovnem svetu običajna praksa, zato pa je sprejeti krivdo običajna reakcija odgovornega človeka.

Na srečo je primer prevzela policija, ki bo skozi kriminalistično preiskavo krivca našla. Ampak dovolimo si nekaj špekulacije: krivec ne bo ne prvo podjetje, ki je napeljavo načrtovalo, ne drugo, ki jo je izvedlo, ne tretje podjetje, ki graditev nadziralo. Krivec bo možakar, ki je obe cevi fizično spojil. Ker odgovornost v naših krajih razumemo izrazito poenostavljeno … Ne v prvem, ne v drugem, ne v tretjem podjetju, niti na ministrstvu, nihče od mož v lastniški ali upravljavski strukturi, ni stisnil tistih cevi skupaj. Očitno pa je kriv in odgovoren tisti, ki jih je in policija naj ga najde! In če špekuliramo še naprej: najbrž bo šlo za emigrantskega delavca, ki ga je podjetju, ki je napeljavo izvedlo, poslalo podjetje, ki se ukvarja s posojanjem delavcem, ki je v lasti podjetja, ki je registrirano v tujini in je bilo lani že zaprto. Delavec je napačne cevi spojil najbrž nezavarovan, ali brez plačanih prispevkov, z denarjem na roko … In ko bo tako policija krivca našla, bo bolnik še zmeraj mrtev.

Nesreča pa je dala vseeno nekaj uporabnih spoznanj. V naši deželi imamo dokaj ušive graditelje. Dobri smo za Planico in kozolce, v bolj kompleksnih zidavah pa nismo za nikamor. Stanovanja, ki jih gradimo, ne moremo prodati, ceste, ki jih gradimo ves čas popravljamo, letališča, ki jih gradimo, nimajo letal, pristanišče, ki ga širimo, nima železniške povezave, ker je ne zmoremo zgraditi … Najslabši od vsega pa smo pri graditvi zgradb javnega zdravstva. Ne le, da nobena izmed zgradb ne stane toliko, kot so rekli, da bo stala, kar govori o dvomljivem poznavanju poštevanke med slovenskimi gradbeniki – v tistem trenutku, ko jo eni izgotovijo, pridejo drugi in jo začnejo popravljati. Ker gre za javno zdravstvo in tudi za javni denar, je to večno popravljanje novih stavb tragično, ako se malo odmaknemo od vsega skupaj, pa je komično. Zgodovina nas uči, da so vse velike gradnje tudi žarišče škandalov, zamud in dograjevanja, a šempetrska urgenca vendar ni sydneyjska opera. Če bi tri podjetja in ministrstvo za povrh količkaj resno jemala svoj poklic in svoje poslanstvo, bi morala cevi spojiti pravilno. A ker so vsa tri podjetja v urgenci videla samo profit, ministrstvo pa samo strošek, so na spajanje cevi gledali kot na oviro do sladkega žvenketa na žiro računu.

S pametnimi odvetniki, ki bodo odgovornost razpršili, se bodo v treh podjetjih, da o ministrstvu sploh ne govorimo, pravnih posledic najverjetneje rešili. Ostal bo grenek priokus, ki pa ostane vedno, ko je beseda o infrastrukturnih investicijah v javno zdravstvo. A zgodba iz preteklosti bi znala biti poučna. Veliki graditelji so skozi zgodovino ne glede na naročnika vedno posebno pozorno gradili pokopališča. Od piramid do Žal, če hočete! Ker so vedeli, da gradijo tudi zase. Če bi se z mislijo, da so tudi sami potencialni uporabniki, ne pa nedotakljivi superjunaki, slovenski graditelji lotevali tudi bolnišnic, bi bile vse napeljave izvedene, kot je treba. Ali kot je pred desetletji napisal največji poet med slovenskimi gradbinci:

 

Iz stene voda,

na stropu luč,

v srcih sreča,

v rokah ključ.


17.06.2014

Romanje na Dob

Danes nekaj o morebitnem odhodu Janeza Janše v zapor. Dokaj uspešno lahko predvidimo šlamastiko, ki bo nastala z Janševim odhodom na Dob.


10.06.2014

Fantom iz ... Kongresnega trga

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.06.2014

Mreža na terenu

Nadaljujemo z rednimi pripravami na izredne volitve.


27.05.2014

Četrtina kolača

Marko Radmilovič sedi v močvirju in razmišlja.


20.05.2014

Smučarska središča

Govoriti o smučanju na pragu poletja je čudno; a raje dajmo zdaj, da nas konec novembra ne bo bolela glava. Slovenska smučarska središča pospešeno propadajo. Vendar ne propadejo.


13.05.2014

Demokratične velike maše med počitnicami

Roki za volitve so tako nerodni, da se zabijejo med počitnice. Je dopustno imeti volitve v času dopusta?


06.05.2014

Svetohlinska dejstva o ukrajinski krizi

Že najmlajša socializirana generacija ima izkušnjo balkanske vojne in ni treba ravno obiskovati knjižnic, da prepoznamo vzorce, ki vodijo v vojno. Policiste počasi zamenjujejo vojaki, uporniki namesto metanja molotovk začnejo sestreljevati helikopterje in bedaki dobivajo vedno več medijskega prostora in posledično politične moči. Ob tem pa je razumni obsojen še na priliznjenost svetovne prostozidarske elite, ki goni eno in isto o diplomatskih rešitvah, v žepu pa drži figo.


29.04.2014

Razpad in ostale zgodbe

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.04.2014

Globoko zemeljske teme

Po dnevih, ko smo se ukvarjali z nadzemeljskim, nekaj misli, posvečenih globoko zemeljskim temam. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede.


15.04.2014

O varčevanju: Čiki in pir!

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.04.2014

Šolarji v uniformah

Te dni se končuje nenavadna anketa, ki so jo prejeli učenci, starši in strokovni sodelavci osnovnih šol. Pripravilo jo je ministrstvo za izobraževanje, anketa pa vse navedene poziva, naj z odgovori na posebno zvita vprašanja pomagajo razrešiti eno temeljnih dilem slovenskega izobraževanja: »Šolske uniforme - da, ali ne?« Zdaj; človek bi se nasmehnil, ker se te dileme gremo tudi v tretjem tisočletju, ampak ker je posredi ministrstvo za izobraževanje, je treba smeh potlačiti. Nič v zvezi z izobraževanjem ne sme biti smešno, še najmanj ministrstvo.


01.04.2014

Pritisni me nežno

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


25.03.2014

Štajerci prihajajo!

Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.


25.03.2014

Štajerci prihajajo!

Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.


18.03.2014

Za stranko nastavim tudi danko

Sedim v močvirju in razmišljam ... Tokrat o predsedniku KPK, razlikah med partijo in stranko, paranoji ...


04.03.2014

Vrnitev socialistov

Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.


11.03.2014

Ko propade bankomat ...

Danes pa o drobni novički v optiki prelomnih dogodkov teh dni, skoraj nevredni radijske analize.


04.03.2014

Vrnitev socialistov

Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.


25.02.2014

Ljudje risi

Marko Radmilovič sedi v močvirju in razmišlja ...


18.02.2014

Prva Švica, druga Švica

Danes pa o Švicarjih. Prvih in drugih. Švicarji so na referendumu izglasovali kvote za priseljevanje v deželo ur, snega in arabskih depozitov. V oči bode dejstvo, da omejitve tokrat ne zajemajo političnih ali ekonomskih emigrantov iz držav tretjega sveta, temveč dela voljne državljane Evropske unije. Za nove članice EU kvote veljajo že tudi zdaj, v treh letih pa jih mora zakonodajalec spet uvesti tudi za stare članice EU. Za prvo ligo.


Stran 24 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov