Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Televizijski format in pozneje družbeni fenomen se počasi spreminja v biblijsko pošast. Zapisi iz močvirja o resničnostnih šovih.
Danes pa nekaj o resničnostnih šovih. To, kar je bil nekoč televizijski format in pozneje družabni fenomen, se počasi spreminja v biblijsko pošast in zadevo si poskusimo vsaj razložiti, če je že ne moremo ustaviti. Vprašajmo se: Ali lahko resničnostne oddaje pogubijo zahodno civilizacijo in z njo tudi Slovenijo?
Kamorkoli se ozremo po televizijskih programih, naletimo na resničnostni šov! Katerikoli časopis odpremo, nas v njem čaka resničnostni šov. Počasi zmanjkuje kandidatov, ki še niso nastopili v resničnostnem šovu in tako smo se znašli na pragu zadnje faze peklenskega načrta – metastaze resničnostnih šovov so povsod in ideja, da na televiziji prikazujemo resnično življenje, se je spremenila v dejstvo, da je resnično življenje postalo televizija.
Priznamo, tudi v naši skromni redakciji smo se na začetku motili, saj smo resničnostne šove pred leti navdušeno pozdravili! V zgodnji fazi so namreč bili videti obetavno! Takrat smo menili, da gre za eno najčistejših gospodarskih dejavnosti – skoraj nekakšen ekonomski perpetuum mobile.
Surovin v obliki tekmovalcev je vedno dovolj in so praktično zastonj. Ko pa je enkrat takšen šov postavljen, z njim služi kopica ljudi. Služijo televizije, založniška podjetja, skozi oglase tudi realni sektor. S skoraj nič vložka, zastonj surovino in vzorno čisto proizvodnjo, ki skoraj ne onesnažuje okolja, je lahko takšen šov cenjen in hvaležen delodajalec.
Če od resničnostnega šova posredno in neposredno živi recimo tisoč ljudi, je Big brother okolijsko bolj primerna gospodarska dejavnost kot pa recimo proizvodnja akumulatorjev. Skupaj z igralništvom, ki tudi dela denar iz nič, bi lahko resničnostne oddaje pomenile tisti ekonomski preboj Slovenije, ki ga že tako dolgo čakamo.
A časi so se spremenili. Pred desetletjem, ko so nas resničnostni šovi zadeli, si nihče ni predstavljal, da bodo postali tako hudičevo vseobsegajoči. Najprej so zavzeli televizije in si na njih razdelili prostor z oglasi. Tako danes izven oglasov, športa in resničnostnih šovov skoraj ni več televizijskih vsebin. A tudi te okupacije varuhi javne morale še niso razumeli kot znak za preplah. Razumništvo se je iz resničnostnih oddaj norčevalo, ali pa zgražalo – vsekakor pa smo jih vsi skupaj podcenjevali!
Alarm je zazvonil, ko so resničnostni šovi z zaslona skočili v življenje. Zgodil se je proces, ki smo ga omenili na začetku: resničnostni šovi, ki so postali tv-uspešnice s promoviranjem običajnega življenja, so z leti naredili poln obrat in principe, značilne za televizijski format, prenesli v običajno življenje. Primerov je veliko in če začnemo le pri najbolj očitnem … slovenska politika že nekaj časa deluje po principih iz resničnostnih šovov. Če pozorno primerjate prepir med stanovalci v resničnostnem šovu z razpravo v parlamentu, boste zgroženi ugotovili, da govorijo o eni in isti stvari!
Ali pa recimo odstavljanje ministrice za kulturo, ki je bilo prejšnje dni kot bi ga spremljali »na kmetiji«. Vključno s čakanjem na nadaljevanje čez vikend in medijskim stopnjevanjem napetosti ter končno užaljenostjo, ko je oddajo morala zapustiti. Mogoče bi jo rešil samo črno-beli posnetek mečkanja med rjuhami – kar pa je od kulturne ministrice, ob tem še iz kvote DESUS-a, skoraj nemogoče pričakovati … Nezavedno smo tudi tisti, ki vso šarado preziramo, postali igralci v resničnostnem šovu in prav zato se je treba vsaj na simboličnem nivoju upreti …
Resničnostne oddaje v zadnjih letih poneumljajo še bolj pretkano; pred leti je šlo samo za reklamiranje povprečnosti, a z razvojem formata in eksplicitno spolnostjo se je raven spustila še nižje … Jesti, spati in se razmnoževati. Ter nič početi in predvsem nič misliti.
Včasih nas je v resničnostnem šovu očaralo običajno življenje, danes se lahko čudimo le še njegovi bazičnosti. Na začetku teh oddaj se je zdelo, da lahko sodeluje prav vsak, kar je bilo že dovolj grozno! Danes pa so producenti vzpostavili format, ki zahteva za sodelovanje v oddaji posebne ljudi. In ti nato s seboj v globino kot slepca vodijo celotno gledalstvo … Resničnostne oddaje, ki trenutno potekajo na televizijah, so hitra cesta v večno temo toposti, nevednosti in ignorance in gledalci, ki te oddaje spremljajo, postanejo z vsakim ogledom posamezne oddaje za črtico bolj neumni …
Sveto preproščino iz deviških let resničnostnih oddaj je zamenjal napad na samo intelektualno srčiko celih narodov. Pri dvomilijonskih Slovencih je takšen proces še bolj nevaren, kajti pri majhnem narodu vsak na novo izleženi bedak zaleže za dva. Povedano drugače: vse to, kar dobrega naredi šolski sistem v recimo enem šolskem letu, povprečen resničnostni šov izniči v eni sami oddaji.
A vse to so dejstva, ki so jih pametnejši od nas že zdavnaj razkrili, da ne govorimo, kako so jih posamezni preroki – »nesmrtni Orwell, ali pa božanski Vonnegut« recimo – tudi predvideli.
Naš prispevek k omejitvi tega vsesplošnega propada naj bo povsem konkreten; predlagamo namreč, da ministrstvo za zdravje resničnostne oddaje na slovenskih televizijah prepove. Da, zavedamo se, da jih predvajajo v glavnem na zasebnih televizijah, ki niso zavezane k splošnemu dobremu, sploh pa naj bo avtonomna gospodarska pobuda neodvisna od politike. A v naslednjih vrsticah bomo dokazali, da resničnostne oddaje neposredno ogrožajo javno zdravje.
Država ima na zdravstvenem ministrstvu pripravljene mehanizme za ohranjanje javnega zdravja. V primeru velikih epidemij, naravnih nesreč ali česa podobnega se je sistem pripravljen odzvati in ohraniti najvišjo mogočo raven javnega zdravja. Seveda govorimo o fizičnem zdravju. A kot vemo, medicina pozna tudi duševno zdravje. Še več! Medicinska doktrina ga vodi kot neločljiv del celotnega zdravja nekega posameznika in ga razume kot vir posameznikove in splošne blaginje. Duševno zdravje je zapleten pojem, ki ga sestavljajo posameznikovo notranje psihično zdravje, občutek sreče, samospoštovanje, njegovi odnosi z drugimi in sposobnost funkcioniranja v družbi. Skratka pojmi, ki so z gledanjem resničnostnih oddaj neposredno ogroženi! Zato bi moralo ministrstvo za zdravje z administrativnim ukrepom resničnostne oddaje nemudoma prepovedati.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Televizijski format in pozneje družbeni fenomen se počasi spreminja v biblijsko pošast. Zapisi iz močvirja o resničnostnih šovih.
Danes pa nekaj o resničnostnih šovih. To, kar je bil nekoč televizijski format in pozneje družabni fenomen, se počasi spreminja v biblijsko pošast in zadevo si poskusimo vsaj razložiti, če je že ne moremo ustaviti. Vprašajmo se: Ali lahko resničnostne oddaje pogubijo zahodno civilizacijo in z njo tudi Slovenijo?
Kamorkoli se ozremo po televizijskih programih, naletimo na resničnostni šov! Katerikoli časopis odpremo, nas v njem čaka resničnostni šov. Počasi zmanjkuje kandidatov, ki še niso nastopili v resničnostnem šovu in tako smo se znašli na pragu zadnje faze peklenskega načrta – metastaze resničnostnih šovov so povsod in ideja, da na televiziji prikazujemo resnično življenje, se je spremenila v dejstvo, da je resnično življenje postalo televizija.
Priznamo, tudi v naši skromni redakciji smo se na začetku motili, saj smo resničnostne šove pred leti navdušeno pozdravili! V zgodnji fazi so namreč bili videti obetavno! Takrat smo menili, da gre za eno najčistejših gospodarskih dejavnosti – skoraj nekakšen ekonomski perpetuum mobile.
Surovin v obliki tekmovalcev je vedno dovolj in so praktično zastonj. Ko pa je enkrat takšen šov postavljen, z njim služi kopica ljudi. Služijo televizije, založniška podjetja, skozi oglase tudi realni sektor. S skoraj nič vložka, zastonj surovino in vzorno čisto proizvodnjo, ki skoraj ne onesnažuje okolja, je lahko takšen šov cenjen in hvaležen delodajalec.
Če od resničnostnega šova posredno in neposredno živi recimo tisoč ljudi, je Big brother okolijsko bolj primerna gospodarska dejavnost kot pa recimo proizvodnja akumulatorjev. Skupaj z igralništvom, ki tudi dela denar iz nič, bi lahko resničnostne oddaje pomenile tisti ekonomski preboj Slovenije, ki ga že tako dolgo čakamo.
A časi so se spremenili. Pred desetletjem, ko so nas resničnostni šovi zadeli, si nihče ni predstavljal, da bodo postali tako hudičevo vseobsegajoči. Najprej so zavzeli televizije in si na njih razdelili prostor z oglasi. Tako danes izven oglasov, športa in resničnostnih šovov skoraj ni več televizijskih vsebin. A tudi te okupacije varuhi javne morale še niso razumeli kot znak za preplah. Razumništvo se je iz resničnostnih oddaj norčevalo, ali pa zgražalo – vsekakor pa smo jih vsi skupaj podcenjevali!
Alarm je zazvonil, ko so resničnostni šovi z zaslona skočili v življenje. Zgodil se je proces, ki smo ga omenili na začetku: resničnostni šovi, ki so postali tv-uspešnice s promoviranjem običajnega življenja, so z leti naredili poln obrat in principe, značilne za televizijski format, prenesli v običajno življenje. Primerov je veliko in če začnemo le pri najbolj očitnem … slovenska politika že nekaj časa deluje po principih iz resničnostnih šovov. Če pozorno primerjate prepir med stanovalci v resničnostnem šovu z razpravo v parlamentu, boste zgroženi ugotovili, da govorijo o eni in isti stvari!
Ali pa recimo odstavljanje ministrice za kulturo, ki je bilo prejšnje dni kot bi ga spremljali »na kmetiji«. Vključno s čakanjem na nadaljevanje čez vikend in medijskim stopnjevanjem napetosti ter končno užaljenostjo, ko je oddajo morala zapustiti. Mogoče bi jo rešil samo črno-beli posnetek mečkanja med rjuhami – kar pa je od kulturne ministrice, ob tem še iz kvote DESUS-a, skoraj nemogoče pričakovati … Nezavedno smo tudi tisti, ki vso šarado preziramo, postali igralci v resničnostnem šovu in prav zato se je treba vsaj na simboličnem nivoju upreti …
Resničnostne oddaje v zadnjih letih poneumljajo še bolj pretkano; pred leti je šlo samo za reklamiranje povprečnosti, a z razvojem formata in eksplicitno spolnostjo se je raven spustila še nižje … Jesti, spati in se razmnoževati. Ter nič početi in predvsem nič misliti.
Včasih nas je v resničnostnem šovu očaralo običajno življenje, danes se lahko čudimo le še njegovi bazičnosti. Na začetku teh oddaj se je zdelo, da lahko sodeluje prav vsak, kar je bilo že dovolj grozno! Danes pa so producenti vzpostavili format, ki zahteva za sodelovanje v oddaji posebne ljudi. In ti nato s seboj v globino kot slepca vodijo celotno gledalstvo … Resničnostne oddaje, ki trenutno potekajo na televizijah, so hitra cesta v večno temo toposti, nevednosti in ignorance in gledalci, ki te oddaje spremljajo, postanejo z vsakim ogledom posamezne oddaje za črtico bolj neumni …
Sveto preproščino iz deviških let resničnostnih oddaj je zamenjal napad na samo intelektualno srčiko celih narodov. Pri dvomilijonskih Slovencih je takšen proces še bolj nevaren, kajti pri majhnem narodu vsak na novo izleženi bedak zaleže za dva. Povedano drugače: vse to, kar dobrega naredi šolski sistem v recimo enem šolskem letu, povprečen resničnostni šov izniči v eni sami oddaji.
A vse to so dejstva, ki so jih pametnejši od nas že zdavnaj razkrili, da ne govorimo, kako so jih posamezni preroki – »nesmrtni Orwell, ali pa božanski Vonnegut« recimo – tudi predvideli.
Naš prispevek k omejitvi tega vsesplošnega propada naj bo povsem konkreten; predlagamo namreč, da ministrstvo za zdravje resničnostne oddaje na slovenskih televizijah prepove. Da, zavedamo se, da jih predvajajo v glavnem na zasebnih televizijah, ki niso zavezane k splošnemu dobremu, sploh pa naj bo avtonomna gospodarska pobuda neodvisna od politike. A v naslednjih vrsticah bomo dokazali, da resničnostne oddaje neposredno ogrožajo javno zdravje.
Država ima na zdravstvenem ministrstvu pripravljene mehanizme za ohranjanje javnega zdravja. V primeru velikih epidemij, naravnih nesreč ali česa podobnega se je sistem pripravljen odzvati in ohraniti najvišjo mogočo raven javnega zdravja. Seveda govorimo o fizičnem zdravju. A kot vemo, medicina pozna tudi duševno zdravje. Še več! Medicinska doktrina ga vodi kot neločljiv del celotnega zdravja nekega posameznika in ga razume kot vir posameznikove in splošne blaginje. Duševno zdravje je zapleten pojem, ki ga sestavljajo posameznikovo notranje psihično zdravje, občutek sreče, samospoštovanje, njegovi odnosi z drugimi in sposobnost funkcioniranja v družbi. Skratka pojmi, ki so z gledanjem resničnostnih oddaj neposredno ogroženi! Zato bi moralo ministrstvo za zdravje z administrativnim ukrepom resničnostne oddaje nemudoma prepovedati.
Danes nekaj o morebitnem odhodu Janeza Janše v zapor. Dokaj uspešno lahko predvidimo šlamastiko, ki bo nastala z Janševim odhodom na Dob.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Govoriti o smučanju na pragu poletja je čudno; a raje dajmo zdaj, da nas konec novembra ne bo bolela glava. Slovenska smučarska središča pospešeno propadajo. Vendar ne propadejo.
Roki za volitve so tako nerodni, da se zabijejo med počitnice. Je dopustno imeti volitve v času dopusta?
Že najmlajša socializirana generacija ima izkušnjo balkanske vojne in ni treba ravno obiskovati knjižnic, da prepoznamo vzorce, ki vodijo v vojno. Policiste počasi zamenjujejo vojaki, uporniki namesto metanja molotovk začnejo sestreljevati helikopterje in bedaki dobivajo vedno več medijskega prostora in posledično politične moči. Ob tem pa je razumni obsojen še na priliznjenost svetovne prostozidarske elite, ki goni eno in isto o diplomatskih rešitvah, v žepu pa drži figo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Po dnevih, ko smo se ukvarjali z nadzemeljskim, nekaj misli, posvečenih globoko zemeljskim temam. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Te dni se končuje nenavadna anketa, ki so jo prejeli učenci, starši in strokovni sodelavci osnovnih šol. Pripravilo jo je ministrstvo za izobraževanje, anketa pa vse navedene poziva, naj z odgovori na posebno zvita vprašanja pomagajo razrešiti eno temeljnih dilem slovenskega izobraževanja: »Šolske uniforme - da, ali ne?« Zdaj; človek bi se nasmehnil, ker se te dileme gremo tudi v tretjem tisočletju, ampak ker je posredi ministrstvo za izobraževanje, je treba smeh potlačiti. Nič v zvezi z izobraževanjem ne sme biti smešno, še najmanj ministrstvo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Sedim v močvirju in razmišljam ... Tokrat o predsedniku KPK, razlikah med partijo in stranko, paranoji ...
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Danes pa o drobni novički v optiki prelomnih dogodkov teh dni, skoraj nevredni radijske analize.
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Danes pa o Švicarjih. Prvih in drugih. Švicarji so na referendumu izglasovali kvote za priseljevanje v deželo ur, snega in arabskih depozitov. V oči bode dejstvo, da omejitve tokrat ne zajemajo političnih ali ekonomskih emigrantov iz držav tretjega sveta, temveč dela voljne državljane Evropske unije. Za nove članice EU kvote veljajo že tudi zdaj, v treh letih pa jih mora zakonodajalec spet uvesti tudi za stare članice EU. Za prvo ligo.
Neveljaven email naslov