Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Moti seveda osebek, ker kjer je osebek, je tudi povedek in moti odvzem iz narave, ki je brez pravega povedka …
Pri vladi so skrbni kot le kaj, torej so sklepali, da se bo kakšen dušebrižnik vtaknil v ta mini pokol in so v obrazložitvi poudarili, da odvzem osebkov iz narave pomeni: “ali odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali kaj tretjega.”
No, ker kaj dosti medvedov ne povozimo, sploh pa ni opaziti nekih večjih medvedjih transportov po Sloveniji, si nalijmo čistega vina in poglejmo krvi v oči: odvzem iz narave v devetindevetdeset odstotkih pomeni ustrelitev.
Pod odlokom je še kup flancanja, s katerim poskušajo vladni ljudje prenesti odgovornost na strokovna stališča Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave RS, a medvedov to ne reši … Poncij Pilat si je umil roke in medved si je zadegal križ na rame … Ali kot bi zapisal pesnik:
“Nekje v brlogu teoretično mrtev medved spi,
nekje v postelji se jager z erekcijo zbudi!”
Najprej osnove.
Medvedi so tretja svetovnonazorska prelomnica, ob kateri se zbiramo Slovenci. Ob Kučanu in Janši, ob Bogu in Marxu so tu še medvedi. Ali si za, ali si proti medvedom. Skrajnosti sta vkopani: “Obdržati moramo vse medvede, ker gre za izjemen privilegij živeti v državi, tako bogato poseljeni z medvedi!” In na drugi strani: “Medvedi delajo škodo v kmetijstvu in so nevarni. Spadajo ali v živalski vrt ali v golaž!”
Med skrajnostma, kot je značilno za naš rod, ni skoraj nič prostora za odtenke sive. Argumente imata obe strani jasne in močne: “Medvedi so manj nevarni od recimo žuželk, ki letno zakrivijo kar nekaj smrti.” In na drugi strani: »Medvedi pobijajo drobnico in sejejo strah med prebivalci, ko brskajo po smeteh in se nevarno bližajo naseljem.«
Vmes pa so mediji, ki z največjo naslado poročajo o vsakoletnih medvedjih incidentih, do katerih ob tolikšnem številu medvedov in tolikšnem številu ljudi nujno prihaja …
Da ne bomo slepomišili; sodobnemu človeku bi moralo biti sobivanje s tolikšno populacijo medvedov, kot jo imamo v Sloveniji, v ponos. Če resno misli o sožitju z naravo, s trajnostnim razvojem, zeleno prihodnostjo in kar je podobnih modnih ekologizmov … Še več: razumni človek bi se moral z lahkoto odreči delu BDP-ja za teh nekaj medvedov. Kajti Nemci, recimo, so svojega zadnjega uplenili v petdesetih letih in danes nagačen stoji v eni bavarskih gostiln.
Vendar nas danes ne zanima medvedja debata, temveč problematiziramo brezosebnost vladnega ukrepa in vse njegove mogoče implementacije. Najprej: kako so se tega sploh lotili?
Premier Cerar: “Fantje, zdravstvena reforma je skozi, novela zakona o tujcih tudi, kaj še je … Aja, tu je še en odlok. O medvedih. Vzeli jih bomo iz narave. Kdo je za? Ugotavljam, da jih iz narave jemljemo z vladno večino. No, hvala, se vidimo na naslednji seji.”
Kar resnično skrbi, je vzorec, s katerim se je vlada lotila medvedov. Nemogoče se je znebiti vtisa, da gre za podobno tehnicistično retoriko, ki jo vlada uporablja tako za medvede kot za ljudi. No, ne za vse medvede in ne za vse ljudi. V istem času kot medvedji odlok je vlada sprejemala tudi novelo zakona o tujcih; po domače rečeno, novo, za marsikoga sporno protimigrantsko zakonodajo … Poglejmo obe retoriki.
Predlog sporne novele:
“lahko oblasti avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali da osebe, ki se na območju izvajanja ukrepa nahajajo nezakonito, napotijo nazaj v državo, iz katere so vstopile. To velja tudi za tiste, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.”
In še medvedi
“Odvzem osebkov iz narave vključuje odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali vsako drugo izgubo osebka, ne glede na vzrok, ki je izgubo povzročil. Obseg odvzema je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.”
Konec citata, ob pripombi, da imajo medvedi in migranti veliko skupnega. Ogrado, recimo.
In zdaj bistvo zabave: medtem ko vlada v protimedvedji zakonodaji uporablja besedo osebek, v protimigrantski zakonodaji uporablja besedo oseba. In če v besedilih zamenjamo oba pojma, se pravi v protimedvedjo zakonodajo vtaknemo osebe/migrante, v protimigrantsko pa osebke/medvede, ugotovimo, da morajo medvedi samo oditi, od koder so prišli, migranti pa bodo ujeti in preseljeni.
Seveda je primerjava absurdna, ker so osebki/medvedje živali, osebe/migranti pa so ljudje.
Mar res?
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Moti seveda osebek, ker kjer je osebek, je tudi povedek in moti odvzem iz narave, ki je brez pravega povedka …
Pri vladi so skrbni kot le kaj, torej so sklepali, da se bo kakšen dušebrižnik vtaknil v ta mini pokol in so v obrazložitvi poudarili, da odvzem osebkov iz narave pomeni: “ali odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali kaj tretjega.”
No, ker kaj dosti medvedov ne povozimo, sploh pa ni opaziti nekih večjih medvedjih transportov po Sloveniji, si nalijmo čistega vina in poglejmo krvi v oči: odvzem iz narave v devetindevetdeset odstotkih pomeni ustrelitev.
Pod odlokom je še kup flancanja, s katerim poskušajo vladni ljudje prenesti odgovornost na strokovna stališča Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave RS, a medvedov to ne reši … Poncij Pilat si je umil roke in medved si je zadegal križ na rame … Ali kot bi zapisal pesnik:
“Nekje v brlogu teoretično mrtev medved spi,
nekje v postelji se jager z erekcijo zbudi!”
Najprej osnove.
Medvedi so tretja svetovnonazorska prelomnica, ob kateri se zbiramo Slovenci. Ob Kučanu in Janši, ob Bogu in Marxu so tu še medvedi. Ali si za, ali si proti medvedom. Skrajnosti sta vkopani: “Obdržati moramo vse medvede, ker gre za izjemen privilegij živeti v državi, tako bogato poseljeni z medvedi!” In na drugi strani: “Medvedi delajo škodo v kmetijstvu in so nevarni. Spadajo ali v živalski vrt ali v golaž!”
Med skrajnostma, kot je značilno za naš rod, ni skoraj nič prostora za odtenke sive. Argumente imata obe strani jasne in močne: “Medvedi so manj nevarni od recimo žuželk, ki letno zakrivijo kar nekaj smrti.” In na drugi strani: »Medvedi pobijajo drobnico in sejejo strah med prebivalci, ko brskajo po smeteh in se nevarno bližajo naseljem.«
Vmes pa so mediji, ki z največjo naslado poročajo o vsakoletnih medvedjih incidentih, do katerih ob tolikšnem številu medvedov in tolikšnem številu ljudi nujno prihaja …
Da ne bomo slepomišili; sodobnemu človeku bi moralo biti sobivanje s tolikšno populacijo medvedov, kot jo imamo v Sloveniji, v ponos. Če resno misli o sožitju z naravo, s trajnostnim razvojem, zeleno prihodnostjo in kar je podobnih modnih ekologizmov … Še več: razumni človek bi se moral z lahkoto odreči delu BDP-ja za teh nekaj medvedov. Kajti Nemci, recimo, so svojega zadnjega uplenili v petdesetih letih in danes nagačen stoji v eni bavarskih gostiln.
Vendar nas danes ne zanima medvedja debata, temveč problematiziramo brezosebnost vladnega ukrepa in vse njegove mogoče implementacije. Najprej: kako so se tega sploh lotili?
Premier Cerar: “Fantje, zdravstvena reforma je skozi, novela zakona o tujcih tudi, kaj še je … Aja, tu je še en odlok. O medvedih. Vzeli jih bomo iz narave. Kdo je za? Ugotavljam, da jih iz narave jemljemo z vladno večino. No, hvala, se vidimo na naslednji seji.”
Kar resnično skrbi, je vzorec, s katerim se je vlada lotila medvedov. Nemogoče se je znebiti vtisa, da gre za podobno tehnicistično retoriko, ki jo vlada uporablja tako za medvede kot za ljudi. No, ne za vse medvede in ne za vse ljudi. V istem času kot medvedji odlok je vlada sprejemala tudi novelo zakona o tujcih; po domače rečeno, novo, za marsikoga sporno protimigrantsko zakonodajo … Poglejmo obe retoriki.
Predlog sporne novele:
“lahko oblasti avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali da osebe, ki se na območju izvajanja ukrepa nahajajo nezakonito, napotijo nazaj v državo, iz katere so vstopile. To velja tudi za tiste, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.”
In še medvedi
“Odvzem osebkov iz narave vključuje odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali vsako drugo izgubo osebka, ne glede na vzrok, ki je izgubo povzročil. Obseg odvzema je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.”
Konec citata, ob pripombi, da imajo medvedi in migranti veliko skupnega. Ogrado, recimo.
In zdaj bistvo zabave: medtem ko vlada v protimedvedji zakonodaji uporablja besedo osebek, v protimigrantski zakonodaji uporablja besedo oseba. In če v besedilih zamenjamo oba pojma, se pravi v protimedvedjo zakonodajo vtaknemo osebe/migrante, v protimigrantsko pa osebke/medvede, ugotovimo, da morajo medvedi samo oditi, od koder so prišli, migranti pa bodo ujeti in preseljeni.
Seveda je primerjava absurdna, ker so osebki/medvedje živali, osebe/migranti pa so ljudje.
Mar res?
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.
Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.
Neveljaven email naslov