Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V boj! V boj, za teran svoj!

31.01.2017

Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.

Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.
Če že bomo mrli po istrskih vrtačah, je dobro poznati nekaj osnov. Ker Slovenec ve o vinu in Avsenikih vse, a kmalu se izkaže, da o obojem ne ve nič ali malo.
Teran je, najmanj, kar lahko rečemo, nedosledno vino. Enološka teorija pravi, da gre za vino iz trte refošk, ki zaradi značilnosti rastišča, ki je Kras, daje neponovljivo in enkratno vino. Nanj smo Slovenci ponosni, ker je le naš, ga ne damo in vse to.
Nedoslednost se začne na Krasu. Vemo, da je naša kraška pokrajina, kot učijo učiteljice v četrtem razredu, dala ime vsem tako oblikovanim pokrajinam po svetu. Na Kras smo Slovenci ponosni in ga ljubosumno čuvamo in vse to. Zdaj pa kleč. Vino teran iz sorte refošk uspeva le na Krasu, vendar ker je kras ime za vse pokrajine po svetu, je treba povedati, da je teran vino, ki uspeva le na Slovenskem krasu, ne pa tudi na vseh ostalih krasih po svetu.
Povedano drugače: refošk postane teran na krasu le v Sloveniji, medtem ko Kras postane kras povsod drugod po svetu, a na njem rastoči refošk ostane refošk.

Teran nosi v sebi dva prikrita nacionalizma.

Teran nosi v sebi dva prikrita nacionalizma. Najprej gre za nacionalno preimenovani refošk, nato pa za pokrajino, katere ime smo tako uspešno izvozili, a v primeru vina je izključno naša naša.
Da vsaj malo ilustriramo delno absurdnost problema, je treba globlje v enologijo. Recimo: renski rizling, ki ga mnogi imenujejo za kralja belih vin … Doma je v pokrajini ob mladem Renu, kot je razvidno iz imena, a razširil se je po vsem svetu. Trta uspeva v klimatološko in geološko različnih pogojih, a vino je vedno renski rizling – kljub temu, da je razlika med renskim rizlingom iz njegove domovine ali tistim iz soteske reke Donave nad Dunajem, ali tistim iz štajerskih vinorodnih krajev dramatična. Nemci so skozi zgodovino mirno dovolili, da je renski rizling povsod renski rizling. So pa zatežili, kot vemo, Madžari s svoji tokajem. Izvrstnega italijanskega pa tudi zelo dobre slovenske so evropsko onemogočili in celo duhovit briški poizkus s “točajem” se je končal kot sauvignonasse. Kar je bilo stoletje na obeh straneh meje znano kot “furlanski tokaj”, je izginilo in podobno se bo zgodilo s teranom v Istri.

Ta vinska prerekanja, napori za zaščito kmetijskih ali gastronomskih posebnosti pa so bolj povedna, kot je videti na prvi pogled. Najprej nas učijo o tem, da še nismo zreli, da bi postali resnični Evropejci. Pripravljeni smo odpreti meje in celo zunanjo politiko ter proračun postaviti na oltar združene Evrope, nismo pa se pripravljeni odreči zakotnosti, kot je lokalno poimenovanje vina. Evropa bo tudi simbolno združena, ko bodo za teran lahko imenovali vsak refošk, ki bo uspeval na z železom bogati rdeči prsti …
In drugo: za vse te silne zaščite kmetijski ministri in ostali politiki vežejo nacionalni ponos; kot da se z razširitvijo terana na Hrvaško oziroma v Istro zgubi del naše identitete …V bistvu pa gre samo in res samo za ekonomski interes. Po prastarem načelu, da je redkejši izdelek bolj zaželen, oziroma da manj konkurence dobro vpliva na prodajo. Uspeh izdelka pa je mogoče zagotoviti tudi z njegovo brezmadežno kvaliteto, o kateri pa se v primeru terana ni dobro javno izrekati.

Skrivnost vina je v vezi, ki jo pijača vzpostavi s pivcem in le telebani in snobi se pri tem ravnajo po etiketi.

Najbolj pa motijo politični prepiri o vinu zaradi časti vina samega. Pa ne bi pogrevali posiljenega reka o vinu in resnici, temveč si modro misel sposodimo pri velikem bardu: “Vrtnica enako dišala bi z imenom drugim”, kar v preprostejšem prevodu velja tudi za vino. Prav vino v esenci zanika poimenovanja, etiketiranje, predalčkanje in ostale vragolije, ki jih pred pivca kot nujnost postavljajo tako sodobni vinski snobizem, kot slovensko vinsko zgodbarstvo in ekonomija vinogradnikovega preživetja. Če je teran res to, za kar nam ga predstavljajo, bo preživel; ne le preživel, prodajal se bo kot medica, ne glede na to, kako ga bomo imenovali, oziroma kaj bo pisalo na etiketi. Skrivnost vina je v vezi, ki jo pijača vzpostavi s pivcem in le telebani in snobi se pri tem ravnajo po etiketi.

Žal je pri nas resnica pijana. Če bi namreč najbolj zagretim teranskim borcem, pridelovalci so seveda svetla izjema, natočili v slepi degustaciji koprski refošk, istrski teran in kraški teran, pa bog ne daj, še kaj furlanske rdečine zraven, ne bi vedeli, kaj je kaj. Slovenski pivec je suveren le toliko časa, dokler lahko naučene floskule poveže z etiketo … Preizkušeno in videno že več desetkrat.
Zato bolj kot jezi žalosti dejstvo, da je uspelo politiki v svoj diskurz potegniti tudi vino. V politični diskurz, kjer je – pa naj gre za mejo, tovarno, za vojno in mir – ali za vino, ime pomembnejše od bistva stvari.


Zapisi iz močvirja

754 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

V boj! V boj, za teran svoj!

31.01.2017

Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.

Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.
Če že bomo mrli po istrskih vrtačah, je dobro poznati nekaj osnov. Ker Slovenec ve o vinu in Avsenikih vse, a kmalu se izkaže, da o obojem ne ve nič ali malo.
Teran je, najmanj, kar lahko rečemo, nedosledno vino. Enološka teorija pravi, da gre za vino iz trte refošk, ki zaradi značilnosti rastišča, ki je Kras, daje neponovljivo in enkratno vino. Nanj smo Slovenci ponosni, ker je le naš, ga ne damo in vse to.
Nedoslednost se začne na Krasu. Vemo, da je naša kraška pokrajina, kot učijo učiteljice v četrtem razredu, dala ime vsem tako oblikovanim pokrajinam po svetu. Na Kras smo Slovenci ponosni in ga ljubosumno čuvamo in vse to. Zdaj pa kleč. Vino teran iz sorte refošk uspeva le na Krasu, vendar ker je kras ime za vse pokrajine po svetu, je treba povedati, da je teran vino, ki uspeva le na Slovenskem krasu, ne pa tudi na vseh ostalih krasih po svetu.
Povedano drugače: refošk postane teran na krasu le v Sloveniji, medtem ko Kras postane kras povsod drugod po svetu, a na njem rastoči refošk ostane refošk.

Teran nosi v sebi dva prikrita nacionalizma.

Teran nosi v sebi dva prikrita nacionalizma. Najprej gre za nacionalno preimenovani refošk, nato pa za pokrajino, katere ime smo tako uspešno izvozili, a v primeru vina je izključno naša naša.
Da vsaj malo ilustriramo delno absurdnost problema, je treba globlje v enologijo. Recimo: renski rizling, ki ga mnogi imenujejo za kralja belih vin … Doma je v pokrajini ob mladem Renu, kot je razvidno iz imena, a razširil se je po vsem svetu. Trta uspeva v klimatološko in geološko različnih pogojih, a vino je vedno renski rizling – kljub temu, da je razlika med renskim rizlingom iz njegove domovine ali tistim iz soteske reke Donave nad Dunajem, ali tistim iz štajerskih vinorodnih krajev dramatična. Nemci so skozi zgodovino mirno dovolili, da je renski rizling povsod renski rizling. So pa zatežili, kot vemo, Madžari s svoji tokajem. Izvrstnega italijanskega pa tudi zelo dobre slovenske so evropsko onemogočili in celo duhovit briški poizkus s “točajem” se je končal kot sauvignonasse. Kar je bilo stoletje na obeh straneh meje znano kot “furlanski tokaj”, je izginilo in podobno se bo zgodilo s teranom v Istri.

Ta vinska prerekanja, napori za zaščito kmetijskih ali gastronomskih posebnosti pa so bolj povedna, kot je videti na prvi pogled. Najprej nas učijo o tem, da še nismo zreli, da bi postali resnični Evropejci. Pripravljeni smo odpreti meje in celo zunanjo politiko ter proračun postaviti na oltar združene Evrope, nismo pa se pripravljeni odreči zakotnosti, kot je lokalno poimenovanje vina. Evropa bo tudi simbolno združena, ko bodo za teran lahko imenovali vsak refošk, ki bo uspeval na z železom bogati rdeči prsti …
In drugo: za vse te silne zaščite kmetijski ministri in ostali politiki vežejo nacionalni ponos; kot da se z razširitvijo terana na Hrvaško oziroma v Istro zgubi del naše identitete …V bistvu pa gre samo in res samo za ekonomski interes. Po prastarem načelu, da je redkejši izdelek bolj zaželen, oziroma da manj konkurence dobro vpliva na prodajo. Uspeh izdelka pa je mogoče zagotoviti tudi z njegovo brezmadežno kvaliteto, o kateri pa se v primeru terana ni dobro javno izrekati.

Skrivnost vina je v vezi, ki jo pijača vzpostavi s pivcem in le telebani in snobi se pri tem ravnajo po etiketi.

Najbolj pa motijo politični prepiri o vinu zaradi časti vina samega. Pa ne bi pogrevali posiljenega reka o vinu in resnici, temveč si modro misel sposodimo pri velikem bardu: “Vrtnica enako dišala bi z imenom drugim”, kar v preprostejšem prevodu velja tudi za vino. Prav vino v esenci zanika poimenovanja, etiketiranje, predalčkanje in ostale vragolije, ki jih pred pivca kot nujnost postavljajo tako sodobni vinski snobizem, kot slovensko vinsko zgodbarstvo in ekonomija vinogradnikovega preživetja. Če je teran res to, za kar nam ga predstavljajo, bo preživel; ne le preživel, prodajal se bo kot medica, ne glede na to, kako ga bomo imenovali, oziroma kaj bo pisalo na etiketi. Skrivnost vina je v vezi, ki jo pijača vzpostavi s pivcem in le telebani in snobi se pri tem ravnajo po etiketi.

Žal je pri nas resnica pijana. Če bi namreč najbolj zagretim teranskim borcem, pridelovalci so seveda svetla izjema, natočili v slepi degustaciji koprski refošk, istrski teran in kraški teran, pa bog ne daj, še kaj furlanske rdečine zraven, ne bi vedeli, kaj je kaj. Slovenski pivec je suveren le toliko časa, dokler lahko naučene floskule poveže z etiketo … Preizkušeno in videno že več desetkrat.
Zato bolj kot jezi žalosti dejstvo, da je uspelo politiki v svoj diskurz potegniti tudi vino. V politični diskurz, kjer je – pa naj gre za mejo, tovarno, za vojno in mir – ali za vino, ime pomembnejše od bistva stvari.


15.07.2014

MC Cerar

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.07.2014

Kaj je padlo na Ruše...

Na ruški meteorit ne bi smeli gledati kot na predvolilno zanimivost, temveč predvsem kot na razvojno priložnost.


01.07.2014

V četrtek dvojne pike za upokojence

Nekaj nepovezanih, naključnih in najbrž povsem napačnih misli o prodaji Mercatorja.


24.06.2014

Veliki presejalni program

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


17.06.2014

Romanje na Dob

Danes nekaj o morebitnem odhodu Janeza Janše v zapor. Dokaj uspešno lahko predvidimo šlamastiko, ki bo nastala z Janševim odhodom na Dob.


10.06.2014

Fantom iz ... Kongresnega trga

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.06.2014

Mreža na terenu

Nadaljujemo z rednimi pripravami na izredne volitve.


27.05.2014

Četrtina kolača

Marko Radmilovič sedi v močvirju in razmišlja.


20.05.2014

Smučarska središča

Govoriti o smučanju na pragu poletja je čudno; a raje dajmo zdaj, da nas konec novembra ne bo bolela glava. Slovenska smučarska središča pospešeno propadajo. Vendar ne propadejo.


13.05.2014

Demokratične velike maše med počitnicami

Roki za volitve so tako nerodni, da se zabijejo med počitnice. Je dopustno imeti volitve v času dopusta?


06.05.2014

Svetohlinska dejstva o ukrajinski krizi

Že najmlajša socializirana generacija ima izkušnjo balkanske vojne in ni treba ravno obiskovati knjižnic, da prepoznamo vzorce, ki vodijo v vojno. Policiste počasi zamenjujejo vojaki, uporniki namesto metanja molotovk začnejo sestreljevati helikopterje in bedaki dobivajo vedno več medijskega prostora in posledično politične moči. Ob tem pa je razumni obsojen še na priliznjenost svetovne prostozidarske elite, ki goni eno in isto o diplomatskih rešitvah, v žepu pa drži figo.


29.04.2014

Razpad in ostale zgodbe

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.04.2014

Globoko zemeljske teme

Po dnevih, ko smo se ukvarjali z nadzemeljskim, nekaj misli, posvečenih globoko zemeljskim temam. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede.


15.04.2014

O varčevanju: Čiki in pir!

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.04.2014

Šolarji v uniformah

Te dni se končuje nenavadna anketa, ki so jo prejeli učenci, starši in strokovni sodelavci osnovnih šol. Pripravilo jo je ministrstvo za izobraževanje, anketa pa vse navedene poziva, naj z odgovori na posebno zvita vprašanja pomagajo razrešiti eno temeljnih dilem slovenskega izobraževanja: »Šolske uniforme - da, ali ne?« Zdaj; človek bi se nasmehnil, ker se te dileme gremo tudi v tretjem tisočletju, ampak ker je posredi ministrstvo za izobraževanje, je treba smeh potlačiti. Nič v zvezi z izobraževanjem ne sme biti smešno, še najmanj ministrstvo.


01.04.2014

Pritisni me nežno

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


25.03.2014

Štajerci prihajajo!

Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.


25.03.2014

Štajerci prihajajo!

Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.


18.03.2014

Za stranko nastavim tudi danko

Sedim v močvirju in razmišljam ... Tokrat o predsedniku KPK, razlikah med partijo in stranko, paranoji ...


04.03.2014

Vrnitev socialistov

Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.


Stran 24 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov