Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pop na pošti

30.05.2017

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.

Odvetnik toženega se je domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik.

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Najprej in na začetku: Janez Janša nima z vso zgodbo neke prave zveze. Lahko, če ste občutljivi, njegovo ime zamenjate s Franc Novak, ali Milan Kučan, ali s komer koli se vam že zdi. Pri vsej komediji gre za princip sam, oziroma za bistvo stvari – udeleženi v tem sodnem sporu so le figure, ki jih na šale mahnjena usoda premika po šahovnici pravnih postopkov.

Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic.

Osnovno vprašanje je jasno: Kako lahko majhen poštni predal izniči veliko sodbo? Oziroma brez vrednotenja: Kako lahko katerikoli poštni predal izniči katerokoli sodbo?
Uradna verzija, ki nam jo razloži Janšev odvetnik, je jasna.
“Sedemnajstega avgusta lani, ko je poštar prinesel pošiljko sodišča, je še istega dne naredil zaznamek, da sodnega pisma ni mogel pustiti v nabiralniku, ker je ta premajhen.”
Kot pravi odvetnik, pa bi moral pošto pustiti v nabiralniku šele po poteku zakonitega roka za prevzem, zato je bilo vročanje nepravilno. In posledično je zato treba sojenje ponoviti.
Potek dogodkov je pravno neukemu umu sicer neverjeten … se pravi, “kako je mogoče, da na sodišču prideš skozi, ker imaš premajhen poštni nabiralnik?”
Zato si moramo pravno neuki umi pomagati s preverjeno metodo logičnega obrata: “Če lahko obsodba za žaljivi tvit vpliva na poštni nabiralnik, mora biti tudi pot, po kateri lahko poštni nabiralnik vpliva na žaljive tvite!”
Na srečo imamo orodje, s katerim je takšno analizo mogoče narediti. Škoda, da ga ne pozna Andrej Jerina, sodnik v tej zadevi. Bilo bi mu lažje tolči s kladivcem. Gre seveda za visoko pesem slovenskega poštarstva, za moralni kodeks raznašalcev poštnih pošiljk, ki so ga pred desetletji zapisali člani skupine Čudežna polja. Narobe trdijo sociologi kulture, da je njihova skladba Poštar zvoni samo dvakrat parafraza istoimenskega filma iz leta 1981, ki je le remake istoimenskega filma iz leta 1946. Ne! Čudežna polja v svoji pesmi ne le opišejo romantično in osebno izpovedno junakovo zvezo z dekletom, temveč tudi predvidijo zaplete z vročanjem sodb političnim veljakom, ki se bodo zgodili kakšnih štirideset let po nastanku skladbe. Poslušajte verz, ki je tipičen dvogovor med odvetnikom Matozom in sodnikom Jerino.

Odvetnik Matoz (sodniku):
Ko poštar bo naslov iskal,
ne misli, da se bom kesal.
Sodnik Jerina (Janši):
Še danes pismo bom oddal,
saj poštar najde te, če hočeš ali ne.

Razvidna je odvetnikova prebrisanost, očitna pa je tudi sodnikova naivnost, ki ne le, da zaupa v slovensko sodstvo, kar je po svoje logično, temveč zaupa tudi slovenski pošti, kar pa je že bolj tvegano stališče. Kajti v refrenu je jasno napovedana usoda poštne pošiljke, ki je vsebovala razsodbi. Značilno je tudi to, da poštar, ki bi moral pošiljko vročiti, sam o sebi govori v tretji osebi – kar v našem prostoru razumemo kot izrazito politično orientirano izreko.

Anonimni poštar:
Poštar zvoni samo dvakrat
in če mu vrat ne odpreš,
nikoli ne izveš,
da drugo ljubim.

Zadnja vrstica je očitna metafora, saj je bila skladba napisana v totalitarnih časih, ko so bila neposredna politična sporočila v glasbi podvržena cenzuri … Je pa povsem jasno, kaj so poštar oziroma avtorji skladbe hoteli povedati. Če poštarju ne odpreš vrat, pač nisi obsojen. Bistveno sporočilo Čudežnih polj se tako glasi:

… če mu vrat ne odpreš,
nikoli ne izveš …

… ali prevedeno v politično sodobnost: pravica ima sicer dolgo roko, a le do zaprtih vrat! Oziroma je pravica odvisna od tega, kolikokrat se poštnemu uslužbencu ljubi pozvoniti. Oziroma kako velik ali poln je poštni nabiralnik.

Ker se, verjamemo, frustrirani člani skupine Čudežna polja, niso nikoli sprijaznili s povsem spregledanim sublimnim sporočilom pesmi Poštar zvoni samo dvakrat, ki je postala samo gromozanski hit, ne pa angažirana protestniška pesem, kar v bistvu je, sta si ustanovna člana skupine omislila svoj alter-ego in v pop zgodovini sta tako znana kot Spidi in Gogi! Neobremenjena s konvencijo in politično spodobnostjo sta v svojem največjem hitu še enkrat, vendar tokrat mnogo bolj neposredno povedala, kaj si mislita o slovenski politični eliti. Skladba, danes žal spregledana, se je imenovala: “Ajaj, njam, njam!”

Povedano drugače: ko nesposobnost slovenskega sodstva dobi podporo v nesposobnosti slovenske pošte, se še takšne bizarnosti slovenske politike izmažejo nekaznovano. Ali kot je njega dni preroško vzkliknil Spidi: “Karamba de la kaktus!”


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Pop na pošti

30.05.2017

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.

Odvetnik toženega se je domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik.

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Najprej in na začetku: Janez Janša nima z vso zgodbo neke prave zveze. Lahko, če ste občutljivi, njegovo ime zamenjate s Franc Novak, ali Milan Kučan, ali s komer koli se vam že zdi. Pri vsej komediji gre za princip sam, oziroma za bistvo stvari – udeleženi v tem sodnem sporu so le figure, ki jih na šale mahnjena usoda premika po šahovnici pravnih postopkov.

Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic.

Osnovno vprašanje je jasno: Kako lahko majhen poštni predal izniči veliko sodbo? Oziroma brez vrednotenja: Kako lahko katerikoli poštni predal izniči katerokoli sodbo?
Uradna verzija, ki nam jo razloži Janšev odvetnik, je jasna.
“Sedemnajstega avgusta lani, ko je poštar prinesel pošiljko sodišča, je še istega dne naredil zaznamek, da sodnega pisma ni mogel pustiti v nabiralniku, ker je ta premajhen.”
Kot pravi odvetnik, pa bi moral pošto pustiti v nabiralniku šele po poteku zakonitega roka za prevzem, zato je bilo vročanje nepravilno. In posledično je zato treba sojenje ponoviti.
Potek dogodkov je pravno neukemu umu sicer neverjeten … se pravi, “kako je mogoče, da na sodišču prideš skozi, ker imaš premajhen poštni nabiralnik?”
Zato si moramo pravno neuki umi pomagati s preverjeno metodo logičnega obrata: “Če lahko obsodba za žaljivi tvit vpliva na poštni nabiralnik, mora biti tudi pot, po kateri lahko poštni nabiralnik vpliva na žaljive tvite!”
Na srečo imamo orodje, s katerim je takšno analizo mogoče narediti. Škoda, da ga ne pozna Andrej Jerina, sodnik v tej zadevi. Bilo bi mu lažje tolči s kladivcem. Gre seveda za visoko pesem slovenskega poštarstva, za moralni kodeks raznašalcev poštnih pošiljk, ki so ga pred desetletji zapisali člani skupine Čudežna polja. Narobe trdijo sociologi kulture, da je njihova skladba Poštar zvoni samo dvakrat parafraza istoimenskega filma iz leta 1981, ki je le remake istoimenskega filma iz leta 1946. Ne! Čudežna polja v svoji pesmi ne le opišejo romantično in osebno izpovedno junakovo zvezo z dekletom, temveč tudi predvidijo zaplete z vročanjem sodb političnim veljakom, ki se bodo zgodili kakšnih štirideset let po nastanku skladbe. Poslušajte verz, ki je tipičen dvogovor med odvetnikom Matozom in sodnikom Jerino.

Odvetnik Matoz (sodniku):
Ko poštar bo naslov iskal,
ne misli, da se bom kesal.
Sodnik Jerina (Janši):
Še danes pismo bom oddal,
saj poštar najde te, če hočeš ali ne.

Razvidna je odvetnikova prebrisanost, očitna pa je tudi sodnikova naivnost, ki ne le, da zaupa v slovensko sodstvo, kar je po svoje logično, temveč zaupa tudi slovenski pošti, kar pa je že bolj tvegano stališče. Kajti v refrenu je jasno napovedana usoda poštne pošiljke, ki je vsebovala razsodbi. Značilno je tudi to, da poštar, ki bi moral pošiljko vročiti, sam o sebi govori v tretji osebi – kar v našem prostoru razumemo kot izrazito politično orientirano izreko.

Anonimni poštar:
Poštar zvoni samo dvakrat
in če mu vrat ne odpreš,
nikoli ne izveš,
da drugo ljubim.

Zadnja vrstica je očitna metafora, saj je bila skladba napisana v totalitarnih časih, ko so bila neposredna politična sporočila v glasbi podvržena cenzuri … Je pa povsem jasno, kaj so poštar oziroma avtorji skladbe hoteli povedati. Če poštarju ne odpreš vrat, pač nisi obsojen. Bistveno sporočilo Čudežnih polj se tako glasi:

… če mu vrat ne odpreš,
nikoli ne izveš …

… ali prevedeno v politično sodobnost: pravica ima sicer dolgo roko, a le do zaprtih vrat! Oziroma je pravica odvisna od tega, kolikokrat se poštnemu uslužbencu ljubi pozvoniti. Oziroma kako velik ali poln je poštni nabiralnik.

Ker se, verjamemo, frustrirani člani skupine Čudežna polja, niso nikoli sprijaznili s povsem spregledanim sublimnim sporočilom pesmi Poštar zvoni samo dvakrat, ki je postala samo gromozanski hit, ne pa angažirana protestniška pesem, kar v bistvu je, sta si ustanovna člana skupine omislila svoj alter-ego in v pop zgodovini sta tako znana kot Spidi in Gogi! Neobremenjena s konvencijo in politično spodobnostjo sta v svojem največjem hitu še enkrat, vendar tokrat mnogo bolj neposredno povedala, kaj si mislita o slovenski politični eliti. Skladba, danes žal spregledana, se je imenovala: “Ajaj, njam, njam!”

Povedano drugače: ko nesposobnost slovenskega sodstva dobi podporo v nesposobnosti slovenske pošte, se še takšne bizarnosti slovenske politike izmažejo nekaznovano. Ali kot je njega dni preroško vzkliknil Spidi: “Karamba de la kaktus!”


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov