Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Intelektualna lastnina neke parade

12.03.2019

Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.

Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Najbrž pa je - tudi zaradi globalnega segrevanja - letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi

Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.

Ne da bi se razumni kaj posebej ukvarjal s poplesavanjem dijaštva, je javnost hočeš ali nočeš vsako pomlad seznanjena z najnovejšim škandalom na maturantski paradi. Ali predsednik spodbujanje dvigne na novo raven, ali spodleti poskus rekordne udeležbe, ali je udeležbo treba plačati, ali si skočijo v lasje brhki plesalci … Vedno je nekaj! Tako smo se vsa ta leta naučili, da je eno ‘parada’, ki ima domicil v Ljubljani, drugo pa je ‘četvorka’, ki je doma v Mariboru. In naučili smo se, katera plesna šola je skregana z drugo plesno šolo in kateri plesni učitelji ne morejo videti drugih plesnih učiteljev. In da skoraj nihče ne mara Plesne zveze Slovenije … Naučili smo se tudi, da se iz dogodka ne gre šaliti, ker četvorko poskakujejo dijaki po vsej Evropi; in to v en glas in en korak tako sinhrono, da celo severnokorejski mojstri na stadionu v Pjongjangu za trenutek odložijo table, ko se v Evropi zavrtijo maturantje …

In ker se je letos začelo zgodaj, smo se s parado maturantskega ponosa poigrali tudi v naši skromni redakciji.

Najprej in na začetku; ‘maturantska parada’ je zaščitena blagovna znamka. Zaščitena pri Uradu za intelektualno lastnino. Tam, kjer so zaščitene, sklepamo, najbolj briljantne zamisli slovenskega genija. Torej nekoč, nekje je nek ljubljanski plesalec, ko je lahkotno drsel po plesnem podiju Urške, ki je zdaj Urška-pro, med obratom pri paso doblu, ko plesalci doživijo nirvano, dobil genialno idejo; pokazal se mu je bog z ozkimi boki nad plesnimi oblaki in mu rekel: “Imenuje naj se maturantska parada!” Končal je trening in kar tako, brez tuširanja in z zgornjimi štirimi odpetimi gumbi, še vedno z naoljenimi lasmi, stekel na urad za intelektualno lastnino in izjavil: ‘Eureka!’ In jo je zaščitil. Takoj zatem je odšel na banko in odprl bančni račun.

Kajti vse, kar nosi pridevnik ‘maturantski’, je vredno suhega zlata. Maturantski izlet preživlja stotnijo turističnih agencij. Naš podmladek sicer kot zrele hruške cepa z balkonov sredozemskih hotelov, trajekti po sezoni maturantskih izletov potrebujejo temeljito prenovo, starši pa na roditeljskih sestankih odkimavajo z glavo: “To ni bil naš!” Kajti učiteljstvo zaradi varstva osebnih podatkov ne sme barantati z imeni.

Druga perverzija so maturantski plesi. Naši viri poročajo o recimo 3500 udeležencih zaključnega plesa srednje šole, ki premore kakšnih 300 maturantov. Vabi se vse bližje in daljno sorodstvo, tako da so ti plesi postali ekvivalent birmam, obhajilom in podobnim svetim družinskim tradicijam. Nihče se sicer ne vpraša, kaj ima žena mrzlega bratranca opraviti s šolanjem določenega maturanta, a zamera znotraj žlahte je potencialno največje prekletstvo slovenskega srednješolskega sistema. Drugo največje prekletstvo je vrsta pred ruskim bifejem …

Potem so tu maturantske obleke, maturantske pričeske, žal tudi inštrukcije za maturo in seveda: maturantska parada.

Pustimo ob strani Urško-pro, ostanimo pa za nekaj trenutkov pri intelektualni lastnini. Kajti matura pomeni prav to. Intelektualno lastnino namreč. Zrelostni izpit pomeni znati sam premisliti ali nadgraditi, celo vnovčiti, če hočete, skozi štiri leta pridobljeno znanje, ki pa je tako ali drugače intelektualna lastnina vsakega posameznika. Žal smo, ali bolje rečeno so maturantje na to skromno resnico nekako pozabili. Bolj jim je zanimivo do bebavosti mučiti srednjeveško obredje, kot pa se ob koncu srednje šole vprašati: “Kdo sem, kaj znam in kam grem?”

Osebno intelektualno lastnino pa najbolje zaščitiš, da se ne udeležuješ antiintelektualnih, čeprav intelektualno zaščitenih množičnih histerij …

Če bi se katerikoli od maturantov vprašal teh nekaj osnovnih bivanjskih vprašanj, ga na poskakovanje po Slovenski ulici ne bi bilo. Pa prihajajo. In to množično. Ter za vse skupaj celo plačujejo Urški-pro. Ki ima s parado stroške … A medtem ko na tisoče najstniških parov izvaja chasse in plie, se kritično vprašajmo: “Kaj se je zgodilo z intelektualno ostrino dijaštva? Kaj z uporništvom?” Ne nazadnje, kaj se je zgodilo z rokenrolom? Kakšen butast običaj je postavljanje rekordov v plesni udeležbi na glavni ulici glavnega mesta? Ali poskus simultanega srednjeveškega poskakovanja po vsej Sloveniji? Po vsej Evropi?

Mogoče se v redakciji te oddaje motimo, a zdi se, da bi predinternetne generacije idejo o skupinskem poplesavanju na javni ulici sredi belega dne z gnusom odbile … Sicer pa … edina parada, ki smo jo v zgodnjih osemdesetih priznavali, je prišla izpod peresa Marka Breclja in bog ve, če jo je intelektualno zaščitil. Je pa res, da je v njej preroško napovedal svet, ki ga danes živimo.

“Gre parada v nepovzetje,
tukaj pa ostaja smetje.”


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Intelektualna lastnina neke parade

12.03.2019

Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.

Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Najbrž pa je - tudi zaradi globalnega segrevanja - letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi

Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.

Ne da bi se razumni kaj posebej ukvarjal s poplesavanjem dijaštva, je javnost hočeš ali nočeš vsako pomlad seznanjena z najnovejšim škandalom na maturantski paradi. Ali predsednik spodbujanje dvigne na novo raven, ali spodleti poskus rekordne udeležbe, ali je udeležbo treba plačati, ali si skočijo v lasje brhki plesalci … Vedno je nekaj! Tako smo se vsa ta leta naučili, da je eno ‘parada’, ki ima domicil v Ljubljani, drugo pa je ‘četvorka’, ki je doma v Mariboru. In naučili smo se, katera plesna šola je skregana z drugo plesno šolo in kateri plesni učitelji ne morejo videti drugih plesnih učiteljev. In da skoraj nihče ne mara Plesne zveze Slovenije … Naučili smo se tudi, da se iz dogodka ne gre šaliti, ker četvorko poskakujejo dijaki po vsej Evropi; in to v en glas in en korak tako sinhrono, da celo severnokorejski mojstri na stadionu v Pjongjangu za trenutek odložijo table, ko se v Evropi zavrtijo maturantje …

In ker se je letos začelo zgodaj, smo se s parado maturantskega ponosa poigrali tudi v naši skromni redakciji.

Najprej in na začetku; ‘maturantska parada’ je zaščitena blagovna znamka. Zaščitena pri Uradu za intelektualno lastnino. Tam, kjer so zaščitene, sklepamo, najbolj briljantne zamisli slovenskega genija. Torej nekoč, nekje je nek ljubljanski plesalec, ko je lahkotno drsel po plesnem podiju Urške, ki je zdaj Urška-pro, med obratom pri paso doblu, ko plesalci doživijo nirvano, dobil genialno idejo; pokazal se mu je bog z ozkimi boki nad plesnimi oblaki in mu rekel: “Imenuje naj se maturantska parada!” Končal je trening in kar tako, brez tuširanja in z zgornjimi štirimi odpetimi gumbi, še vedno z naoljenimi lasmi, stekel na urad za intelektualno lastnino in izjavil: ‘Eureka!’ In jo je zaščitil. Takoj zatem je odšel na banko in odprl bančni račun.

Kajti vse, kar nosi pridevnik ‘maturantski’, je vredno suhega zlata. Maturantski izlet preživlja stotnijo turističnih agencij. Naš podmladek sicer kot zrele hruške cepa z balkonov sredozemskih hotelov, trajekti po sezoni maturantskih izletov potrebujejo temeljito prenovo, starši pa na roditeljskih sestankih odkimavajo z glavo: “To ni bil naš!” Kajti učiteljstvo zaradi varstva osebnih podatkov ne sme barantati z imeni.

Druga perverzija so maturantski plesi. Naši viri poročajo o recimo 3500 udeležencih zaključnega plesa srednje šole, ki premore kakšnih 300 maturantov. Vabi se vse bližje in daljno sorodstvo, tako da so ti plesi postali ekvivalent birmam, obhajilom in podobnim svetim družinskim tradicijam. Nihče se sicer ne vpraša, kaj ima žena mrzlega bratranca opraviti s šolanjem določenega maturanta, a zamera znotraj žlahte je potencialno največje prekletstvo slovenskega srednješolskega sistema. Drugo največje prekletstvo je vrsta pred ruskim bifejem …

Potem so tu maturantske obleke, maturantske pričeske, žal tudi inštrukcije za maturo in seveda: maturantska parada.

Pustimo ob strani Urško-pro, ostanimo pa za nekaj trenutkov pri intelektualni lastnini. Kajti matura pomeni prav to. Intelektualno lastnino namreč. Zrelostni izpit pomeni znati sam premisliti ali nadgraditi, celo vnovčiti, če hočete, skozi štiri leta pridobljeno znanje, ki pa je tako ali drugače intelektualna lastnina vsakega posameznika. Žal smo, ali bolje rečeno so maturantje na to skromno resnico nekako pozabili. Bolj jim je zanimivo do bebavosti mučiti srednjeveško obredje, kot pa se ob koncu srednje šole vprašati: “Kdo sem, kaj znam in kam grem?”

Osebno intelektualno lastnino pa najbolje zaščitiš, da se ne udeležuješ antiintelektualnih, čeprav intelektualno zaščitenih množičnih histerij …

Če bi se katerikoli od maturantov vprašal teh nekaj osnovnih bivanjskih vprašanj, ga na poskakovanje po Slovenski ulici ne bi bilo. Pa prihajajo. In to množično. Ter za vse skupaj celo plačujejo Urški-pro. Ki ima s parado stroške … A medtem ko na tisoče najstniških parov izvaja chasse in plie, se kritično vprašajmo: “Kaj se je zgodilo z intelektualno ostrino dijaštva? Kaj z uporništvom?” Ne nazadnje, kaj se je zgodilo z rokenrolom? Kakšen butast običaj je postavljanje rekordov v plesni udeležbi na glavni ulici glavnega mesta? Ali poskus simultanega srednjeveškega poskakovanja po vsej Sloveniji? Po vsej Evropi?

Mogoče se v redakciji te oddaje motimo, a zdi se, da bi predinternetne generacije idejo o skupinskem poplesavanju na javni ulici sredi belega dne z gnusom odbile … Sicer pa … edina parada, ki smo jo v zgodnjih osemdesetih priznavali, je prišla izpod peresa Marka Breclja in bog ve, če jo je intelektualno zaščitil. Je pa res, da je v njej preroško napovedal svet, ki ga danes živimo.

“Gre parada v nepovzetje,
tukaj pa ostaja smetje.”


02.05.2017

Jabolka in hruške

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


18.04.2017

Ko pjeva, zlo ne misli

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.


11.04.2017

Čakajoč na varnost

"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


04.04.2017

Agro kaj…

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


28.03.2017

Elektro epitaf

Skupina podjetnikov je v Mariboru, kje pa drugje, predstavila digitalni nagrobnik.


21.03.2017

Begunski referendum

Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.


14.03.2017

Mama je ena sama

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.


07.03.2017

Pet predlogov z bambusom in gobicami

Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.


28.02.2017

Čiki in pesmi

Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.


21.02.2017

Vi gec

Za kar nekaj razburjenja je poskrbela novica, da se bo rojakom v Avstriji zgodila krivica. In to velika. Ne le njim. Krivica se bo zgodila vsem nam, ki čutimo in govorimo slovensko. Po predlogu nove koroške deželne ustave naj bi slovenščina prenehala obstajati kot uradni jezik. Kot vemo, je slovenščina v nekaterih južnokoroških občinah celo večinski jezik in zato ne gre le za politično in zgodovinsko, temveč tudi za vsakdanji življenjsko sporen predlog. In medtem ko se slovenska politika ukvarja s tem, katera opcija bo več svete jeze stresla na Avstrijce, seveda s potrebno politično etiketo "so le Avstrijci," imamo na Valu 202 nekaj konkretnih rešitev.


14.02.2017

Generacija XYZ

Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.


07.02.2017

Kavni servisi in kristalne vaze

Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril. Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.


31.01.2017

V boj! V boj, za teran svoj!

Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.


24.01.2017

Ljudje medvedi

Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!


17.01.2017

Zima zima bela, je tako bolela!

Kolumna Marka Radmiloviča. Ne preslišite!


10.01.2017

Varnosti prednost

Ker smo staro leto zapustili pesimistično, se spodobi, da v novega vstopimo pesimistično. Za teroriste, fanatike, vlade in vseh vrst elite koledarska prelomnica ne pomeni ničesar. Tako se na začetku leta namesto z novoletnimi zaobljubami ukvarjamo z varnostjo.


27.12.2016

Naše smrti nikoli ne bodo dobile uredniškega komentarja

Lista imen iz sveta glasbe, filma in umetnosti, ki so se poslovili letos, je dolga kot že dolgo ne. Mediji so vznemirjeni, med ljubitelji tega ali onega umetnika pa je nasploh čutiti grozo in neprikrito željo, naj zakleto leto že mine. V 2017 bo po njihovem, umrlo veliko manj legendarnih zvezdnikov. Nič hudega. Bomo pa mi na vrsti.


20.12.2016

Tina bi imela denar, Domen ne bere slovenskih medijev

Danes pa zelo na kratko, ker je praznični čas v zenitu. Ob sarmi nas bo prihodnje dni čez letvice časa prekobalil šport.


Stran 17 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov