Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Najbrž pa je - tudi zaradi globalnega segrevanja - letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
Ne da bi se razumni kaj posebej ukvarjal s poplesavanjem dijaštva, je javnost hočeš ali nočeš vsako pomlad seznanjena z najnovejšim škandalom na maturantski paradi. Ali predsednik spodbujanje dvigne na novo raven, ali spodleti poskus rekordne udeležbe, ali je udeležbo treba plačati, ali si skočijo v lasje brhki plesalci … Vedno je nekaj! Tako smo se vsa ta leta naučili, da je eno ‘parada’, ki ima domicil v Ljubljani, drugo pa je ‘četvorka’, ki je doma v Mariboru. In naučili smo se, katera plesna šola je skregana z drugo plesno šolo in kateri plesni učitelji ne morejo videti drugih plesnih učiteljev. In da skoraj nihče ne mara Plesne zveze Slovenije … Naučili smo se tudi, da se iz dogodka ne gre šaliti, ker četvorko poskakujejo dijaki po vsej Evropi; in to v en glas in en korak tako sinhrono, da celo severnokorejski mojstri na stadionu v Pjongjangu za trenutek odložijo table, ko se v Evropi zavrtijo maturantje …
In ker se je letos začelo zgodaj, smo se s parado maturantskega ponosa poigrali tudi v naši skromni redakciji.
Najprej in na začetku; ‘maturantska parada’ je zaščitena blagovna znamka. Zaščitena pri Uradu za intelektualno lastnino. Tam, kjer so zaščitene, sklepamo, najbolj briljantne zamisli slovenskega genija. Torej nekoč, nekje je nek ljubljanski plesalec, ko je lahkotno drsel po plesnem podiju Urške, ki je zdaj Urška-pro, med obratom pri paso doblu, ko plesalci doživijo nirvano, dobil genialno idejo; pokazal se mu je bog z ozkimi boki nad plesnimi oblaki in mu rekel: “Imenuje naj se maturantska parada!” Končal je trening in kar tako, brez tuširanja in z zgornjimi štirimi odpetimi gumbi, še vedno z naoljenimi lasmi, stekel na urad za intelektualno lastnino in izjavil: ‘Eureka!’ In jo je zaščitil. Takoj zatem je odšel na banko in odprl bančni račun.
Kajti vse, kar nosi pridevnik ‘maturantski’, je vredno suhega zlata. Maturantski izlet preživlja stotnijo turističnih agencij. Naš podmladek sicer kot zrele hruške cepa z balkonov sredozemskih hotelov, trajekti po sezoni maturantskih izletov potrebujejo temeljito prenovo, starši pa na roditeljskih sestankih odkimavajo z glavo: “To ni bil naš!” Kajti učiteljstvo zaradi varstva osebnih podatkov ne sme barantati z imeni.
Druga perverzija so maturantski plesi. Naši viri poročajo o recimo 3500 udeležencih zaključnega plesa srednje šole, ki premore kakšnih 300 maturantov. Vabi se vse bližje in daljno sorodstvo, tako da so ti plesi postali ekvivalent birmam, obhajilom in podobnim svetim družinskim tradicijam. Nihče se sicer ne vpraša, kaj ima žena mrzlega bratranca opraviti s šolanjem določenega maturanta, a zamera znotraj žlahte je potencialno največje prekletstvo slovenskega srednješolskega sistema. Drugo največje prekletstvo je vrsta pred ruskim bifejem …
Potem so tu maturantske obleke, maturantske pričeske, žal tudi inštrukcije za maturo in seveda: maturantska parada.
Pustimo ob strani Urško-pro, ostanimo pa za nekaj trenutkov pri intelektualni lastnini. Kajti matura pomeni prav to. Intelektualno lastnino namreč. Zrelostni izpit pomeni znati sam premisliti ali nadgraditi, celo vnovčiti, če hočete, skozi štiri leta pridobljeno znanje, ki pa je tako ali drugače intelektualna lastnina vsakega posameznika. Žal smo, ali bolje rečeno so maturantje na to skromno resnico nekako pozabili. Bolj jim je zanimivo do bebavosti mučiti srednjeveško obredje, kot pa se ob koncu srednje šole vprašati: “Kdo sem, kaj znam in kam grem?”
Osebno intelektualno lastnino pa najbolje zaščitiš, da se ne udeležuješ antiintelektualnih, čeprav intelektualno zaščitenih množičnih histerij …
Če bi se katerikoli od maturantov vprašal teh nekaj osnovnih bivanjskih vprašanj, ga na poskakovanje po Slovenski ulici ne bi bilo. Pa prihajajo. In to množično. Ter za vse skupaj celo plačujejo Urški-pro. Ki ima s parado stroške … A medtem ko na tisoče najstniških parov izvaja chasse in plie, se kritično vprašajmo: “Kaj se je zgodilo z intelektualno ostrino dijaštva? Kaj z uporništvom?” Ne nazadnje, kaj se je zgodilo z rokenrolom? Kakšen butast običaj je postavljanje rekordov v plesni udeležbi na glavni ulici glavnega mesta? Ali poskus simultanega srednjeveškega poskakovanja po vsej Sloveniji? Po vsej Evropi?
Mogoče se v redakciji te oddaje motimo, a zdi se, da bi predinternetne generacije idejo o skupinskem poplesavanju na javni ulici sredi belega dne z gnusom odbile … Sicer pa … edina parada, ki smo jo v zgodnjih osemdesetih priznavali, je prišla izpod peresa Marka Breclja in bog ve, če jo je intelektualno zaščitil. Je pa res, da je v njej preroško napovedal svet, ki ga danes živimo.
“Gre parada v nepovzetje,
tukaj pa ostaja smetje.”
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Najbrž pa je - tudi zaradi globalnega segrevanja - letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
Ne da bi se razumni kaj posebej ukvarjal s poplesavanjem dijaštva, je javnost hočeš ali nočeš vsako pomlad seznanjena z najnovejšim škandalom na maturantski paradi. Ali predsednik spodbujanje dvigne na novo raven, ali spodleti poskus rekordne udeležbe, ali je udeležbo treba plačati, ali si skočijo v lasje brhki plesalci … Vedno je nekaj! Tako smo se vsa ta leta naučili, da je eno ‘parada’, ki ima domicil v Ljubljani, drugo pa je ‘četvorka’, ki je doma v Mariboru. In naučili smo se, katera plesna šola je skregana z drugo plesno šolo in kateri plesni učitelji ne morejo videti drugih plesnih učiteljev. In da skoraj nihče ne mara Plesne zveze Slovenije … Naučili smo se tudi, da se iz dogodka ne gre šaliti, ker četvorko poskakujejo dijaki po vsej Evropi; in to v en glas in en korak tako sinhrono, da celo severnokorejski mojstri na stadionu v Pjongjangu za trenutek odložijo table, ko se v Evropi zavrtijo maturantje …
In ker se je letos začelo zgodaj, smo se s parado maturantskega ponosa poigrali tudi v naši skromni redakciji.
Najprej in na začetku; ‘maturantska parada’ je zaščitena blagovna znamka. Zaščitena pri Uradu za intelektualno lastnino. Tam, kjer so zaščitene, sklepamo, najbolj briljantne zamisli slovenskega genija. Torej nekoč, nekje je nek ljubljanski plesalec, ko je lahkotno drsel po plesnem podiju Urške, ki je zdaj Urška-pro, med obratom pri paso doblu, ko plesalci doživijo nirvano, dobil genialno idejo; pokazal se mu je bog z ozkimi boki nad plesnimi oblaki in mu rekel: “Imenuje naj se maturantska parada!” Končal je trening in kar tako, brez tuširanja in z zgornjimi štirimi odpetimi gumbi, še vedno z naoljenimi lasmi, stekel na urad za intelektualno lastnino in izjavil: ‘Eureka!’ In jo je zaščitil. Takoj zatem je odšel na banko in odprl bančni račun.
Kajti vse, kar nosi pridevnik ‘maturantski’, je vredno suhega zlata. Maturantski izlet preživlja stotnijo turističnih agencij. Naš podmladek sicer kot zrele hruške cepa z balkonov sredozemskih hotelov, trajekti po sezoni maturantskih izletov potrebujejo temeljito prenovo, starši pa na roditeljskih sestankih odkimavajo z glavo: “To ni bil naš!” Kajti učiteljstvo zaradi varstva osebnih podatkov ne sme barantati z imeni.
Druga perverzija so maturantski plesi. Naši viri poročajo o recimo 3500 udeležencih zaključnega plesa srednje šole, ki premore kakšnih 300 maturantov. Vabi se vse bližje in daljno sorodstvo, tako da so ti plesi postali ekvivalent birmam, obhajilom in podobnim svetim družinskim tradicijam. Nihče se sicer ne vpraša, kaj ima žena mrzlega bratranca opraviti s šolanjem določenega maturanta, a zamera znotraj žlahte je potencialno največje prekletstvo slovenskega srednješolskega sistema. Drugo največje prekletstvo je vrsta pred ruskim bifejem …
Potem so tu maturantske obleke, maturantske pričeske, žal tudi inštrukcije za maturo in seveda: maturantska parada.
Pustimo ob strani Urško-pro, ostanimo pa za nekaj trenutkov pri intelektualni lastnini. Kajti matura pomeni prav to. Intelektualno lastnino namreč. Zrelostni izpit pomeni znati sam premisliti ali nadgraditi, celo vnovčiti, če hočete, skozi štiri leta pridobljeno znanje, ki pa je tako ali drugače intelektualna lastnina vsakega posameznika. Žal smo, ali bolje rečeno so maturantje na to skromno resnico nekako pozabili. Bolj jim je zanimivo do bebavosti mučiti srednjeveško obredje, kot pa se ob koncu srednje šole vprašati: “Kdo sem, kaj znam in kam grem?”
Osebno intelektualno lastnino pa najbolje zaščitiš, da se ne udeležuješ antiintelektualnih, čeprav intelektualno zaščitenih množičnih histerij …
Če bi se katerikoli od maturantov vprašal teh nekaj osnovnih bivanjskih vprašanj, ga na poskakovanje po Slovenski ulici ne bi bilo. Pa prihajajo. In to množično. Ter za vse skupaj celo plačujejo Urški-pro. Ki ima s parado stroške … A medtem ko na tisoče najstniških parov izvaja chasse in plie, se kritično vprašajmo: “Kaj se je zgodilo z intelektualno ostrino dijaštva? Kaj z uporništvom?” Ne nazadnje, kaj se je zgodilo z rokenrolom? Kakšen butast običaj je postavljanje rekordov v plesni udeležbi na glavni ulici glavnega mesta? Ali poskus simultanega srednjeveškega poskakovanja po vsej Sloveniji? Po vsej Evropi?
Mogoče se v redakciji te oddaje motimo, a zdi se, da bi predinternetne generacije idejo o skupinskem poplesavanju na javni ulici sredi belega dne z gnusom odbile … Sicer pa … edina parada, ki smo jo v zgodnjih osemdesetih priznavali, je prišla izpod peresa Marka Breclja in bog ve, če jo je intelektualno zaščitil. Je pa res, da je v njej preroško napovedal svet, ki ga danes živimo.
“Gre parada v nepovzetje,
tukaj pa ostaja smetje.”
Danes nekaj o morebitnem odhodu Janeza Janše v zapor. Dokaj uspešno lahko predvidimo šlamastiko, ki bo nastala z Janševim odhodom na Dob.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Govoriti o smučanju na pragu poletja je čudno; a raje dajmo zdaj, da nas konec novembra ne bo bolela glava. Slovenska smučarska središča pospešeno propadajo. Vendar ne propadejo.
Roki za volitve so tako nerodni, da se zabijejo med počitnice. Je dopustno imeti volitve v času dopusta?
Že najmlajša socializirana generacija ima izkušnjo balkanske vojne in ni treba ravno obiskovati knjižnic, da prepoznamo vzorce, ki vodijo v vojno. Policiste počasi zamenjujejo vojaki, uporniki namesto metanja molotovk začnejo sestreljevati helikopterje in bedaki dobivajo vedno več medijskega prostora in posledično politične moči. Ob tem pa je razumni obsojen še na priliznjenost svetovne prostozidarske elite, ki goni eno in isto o diplomatskih rešitvah, v žepu pa drži figo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Po dnevih, ko smo se ukvarjali z nadzemeljskim, nekaj misli, posvečenih globoko zemeljskim temam. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Te dni se končuje nenavadna anketa, ki so jo prejeli učenci, starši in strokovni sodelavci osnovnih šol. Pripravilo jo je ministrstvo za izobraževanje, anketa pa vse navedene poziva, naj z odgovori na posebno zvita vprašanja pomagajo razrešiti eno temeljnih dilem slovenskega izobraževanja: »Šolske uniforme - da, ali ne?« Zdaj; človek bi se nasmehnil, ker se te dileme gremo tudi v tretjem tisočletju, ampak ker je posredi ministrstvo za izobraževanje, je treba smeh potlačiti. Nič v zvezi z izobraževanjem ne sme biti smešno, še najmanj ministrstvo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Sedim v močvirju in razmišljam ... Tokrat o predsedniku KPK, razlikah med partijo in stranko, paranoji ...
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Danes pa o drobni novički v optiki prelomnih dogodkov teh dni, skoraj nevredni radijske analize.
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Danes pa o Švicarjih. Prvih in drugih. Švicarji so na referendumu izglasovali kvote za priseljevanje v deželo ur, snega in arabskih depozitov. V oči bode dejstvo, da omejitve tokrat ne zajemajo političnih ali ekonomskih emigrantov iz držav tretjega sveta, temveč dela voljne državljane Evropske unije. Za nove članice EU kvote veljajo že tudi zdaj, v treh letih pa jih mora zakonodajalec spet uvesti tudi za stare članice EU. Za prvo ligo.
Neveljaven email naslov