Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.
Na prvi pogled ni nobenega razloga, čemu bi pomemben steber slovenskega gospodarstva Izet Rastoder kupil letalska dovoljenja Adrie Airways
Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga.
Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.
Najprej k zadnjemu dogodku. Seveda podjetje, ki se imenuje kot posebno imenitne konjske dirke ali posebno pomembna nogometna tekma, zanika vpletenost v trgovino s sumljivimi paketi, ki so prišli z bananami iz Kolumbije.
Je pa zanimivo, da mnogi slovenski rekreativci, ki dnevno osvajajo hribčke, planine in gore ter pri tem merijo čas vzpona in vodijo natančno statistiko svojih napredovanj, sporočajo, da so zadnje čase banane še posebej učinkovite. Ne le da rekreativce nabijejo z energijo; banane tudi po končani vadbi poskrbijo za občutek vznesenosti, skoraj ekstatičnosti …
Tako se urbani in uspešni po jutranji rekreaciji lahko za več ur še predajo politiki in kapitalu, ne da bi zaužili kaj drugega kot jutranjo banano. Kot pravijo, iz Kolumbije te dni prihajajo izjemno kakovostne banane – ali v slengu prej omenjene socialne skupine: “Kolumbijska roba je najboljša!”
Če nadaljujemo ta svojevrstni banana split, ne moremo mimo povezave med bananami in letali. Na prvi pogled ni namreč nobenega razloga, čemu bi pomemben steber slovenskega gospodarstva Izet Rastoder kupil letalska dovoljenja Adrie Airways. Nobenega pametnega razloga ni niti na drugi pogled, zato se moramo zakopati globoko v zgodovino odnosa med bananami in letali.
Mlajši poslušalci se najbrž ne zavedajo, starejši pa so mogoče pozabili, ampak včasih banan ni bilo. Generacije so zrasle v brezbananastem svetu in gor so jih spravili le paketi UNRRA in “topel krompirček v oblicah”. Kako bi se šele razvili Slovenci, če bi imeli v povojnem času na jedilniku banane! Pa jih ni bilo in zraslo je to pač kar je zraslo …
Izključno v izobraževalne namene: imeli smo sadje, ki je raslo v določenem letnem času na domačem vrtu. Pozimi, ko ne raste nič, smo imeli pa kompot ali pa zgubana jabolka, katerih najbolj trdožive sorte so znale preživeti do marca. Nobenega tropskega sadja torej, razen občasno pomaranč v novoletnem času. Prve redne banane, če spomin ne vara, so se pojavile v sadnih jogurtih, da pa so prišle na police tudi v prvi osebi, se je morala zgoditi politična osamosvojitev. In v tem težkem brezbananjem času smo imeli letalsko družbo.
Hočemo povedati, da kljub neverjetni manipulaciji obstaja povezava med bananami in letalstvom. Če nimaš banan, imaš letalsko družbo, ko dobiš banane, izgubiš letala. Seveda so države, kjer nimajo ne letalskih družb ne banan, in so države, kjer imajo ene in druge, a za politično zgodovino Slovencev lahko mirno zapišemo, da oboje ne more sobivati v istem času in prostoru.
A znani ljubljanski poslovnež se je odločil, da bo to tradicijo prekinil. Čeprav na dražbi letalskih dovoljenj Adrie njegova pooblaščenka ni dajala izjav, sklepamo, da se je namenil združiti uspešne banane z uspešno letalsko družbo. Kar ni naključje. Banane so daleč najbolj priljubljeno sadje, letala so daleč najbolj priljubljen način prevoza. Prvič v zgodovini države bodo tako istočasno letala letala po nebu in banane rumenele v skladiščih. Oboji uspešno.
Vsi tisti, ki menite, da gre za miselno improvizacijo, imate najbrž prav, ampak kako naj si drugače razložimo interes poslovneža, ki uvaža banane, za nakup letalske družbe. Najbrž ni področij, ki bi si bili dlje vsaksebi. Uvoz banan in organiziranje letalskega prometa imata edino stično točko v logistiki; se pravi, da bi banane iz Kolumbije v Slovenijo priletele s slovenskim prevoznikom in bi bile še bolj sveže, še bolj dobre in še bolj energijsko močne.
Nakup Adrinih letalskih dovoljenj bananskega monopolista pa pripoveduje še eno zgodbo. Slovenski poslovneži, ki sta jim bila čas in prostor med kopičenjem kapitala izjemno naklonjena, imajo nekakšen božanski sij. Kapital in logika vseprisotnega investiranja jih prepričujeta, da se na vse spoznajo. Kot se je na vse spoznal brezimni državni uradnik, ki je prodal Adrio onim investicijskim Nemcem, ki so se na vse spoznali.
Se pravi, da je med nemškim investicijskim skladom in kraljem banan le ta razlika, da je Rastoder Adrio dobil že olupljeno …
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.
Na prvi pogled ni nobenega razloga, čemu bi pomemben steber slovenskega gospodarstva Izet Rastoder kupil letalska dovoljenja Adrie Airways
Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga.
Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.
Najprej k zadnjemu dogodku. Seveda podjetje, ki se imenuje kot posebno imenitne konjske dirke ali posebno pomembna nogometna tekma, zanika vpletenost v trgovino s sumljivimi paketi, ki so prišli z bananami iz Kolumbije.
Je pa zanimivo, da mnogi slovenski rekreativci, ki dnevno osvajajo hribčke, planine in gore ter pri tem merijo čas vzpona in vodijo natančno statistiko svojih napredovanj, sporočajo, da so zadnje čase banane še posebej učinkovite. Ne le da rekreativce nabijejo z energijo; banane tudi po končani vadbi poskrbijo za občutek vznesenosti, skoraj ekstatičnosti …
Tako se urbani in uspešni po jutranji rekreaciji lahko za več ur še predajo politiki in kapitalu, ne da bi zaužili kaj drugega kot jutranjo banano. Kot pravijo, iz Kolumbije te dni prihajajo izjemno kakovostne banane – ali v slengu prej omenjene socialne skupine: “Kolumbijska roba je najboljša!”
Če nadaljujemo ta svojevrstni banana split, ne moremo mimo povezave med bananami in letali. Na prvi pogled ni namreč nobenega razloga, čemu bi pomemben steber slovenskega gospodarstva Izet Rastoder kupil letalska dovoljenja Adrie Airways. Nobenega pametnega razloga ni niti na drugi pogled, zato se moramo zakopati globoko v zgodovino odnosa med bananami in letali.
Mlajši poslušalci se najbrž ne zavedajo, starejši pa so mogoče pozabili, ampak včasih banan ni bilo. Generacije so zrasle v brezbananastem svetu in gor so jih spravili le paketi UNRRA in “topel krompirček v oblicah”. Kako bi se šele razvili Slovenci, če bi imeli v povojnem času na jedilniku banane! Pa jih ni bilo in zraslo je to pač kar je zraslo …
Izključno v izobraževalne namene: imeli smo sadje, ki je raslo v določenem letnem času na domačem vrtu. Pozimi, ko ne raste nič, smo imeli pa kompot ali pa zgubana jabolka, katerih najbolj trdožive sorte so znale preživeti do marca. Nobenega tropskega sadja torej, razen občasno pomaranč v novoletnem času. Prve redne banane, če spomin ne vara, so se pojavile v sadnih jogurtih, da pa so prišle na police tudi v prvi osebi, se je morala zgoditi politična osamosvojitev. In v tem težkem brezbananjem času smo imeli letalsko družbo.
Hočemo povedati, da kljub neverjetni manipulaciji obstaja povezava med bananami in letalstvom. Če nimaš banan, imaš letalsko družbo, ko dobiš banane, izgubiš letala. Seveda so države, kjer nimajo ne letalskih družb ne banan, in so države, kjer imajo ene in druge, a za politično zgodovino Slovencev lahko mirno zapišemo, da oboje ne more sobivati v istem času in prostoru.
A znani ljubljanski poslovnež se je odločil, da bo to tradicijo prekinil. Čeprav na dražbi letalskih dovoljenj Adrie njegova pooblaščenka ni dajala izjav, sklepamo, da se je namenil združiti uspešne banane z uspešno letalsko družbo. Kar ni naključje. Banane so daleč najbolj priljubljeno sadje, letala so daleč najbolj priljubljen način prevoza. Prvič v zgodovini države bodo tako istočasno letala letala po nebu in banane rumenele v skladiščih. Oboji uspešno.
Vsi tisti, ki menite, da gre za miselno improvizacijo, imate najbrž prav, ampak kako naj si drugače razložimo interes poslovneža, ki uvaža banane, za nakup letalske družbe. Najbrž ni področij, ki bi si bili dlje vsaksebi. Uvoz banan in organiziranje letalskega prometa imata edino stično točko v logistiki; se pravi, da bi banane iz Kolumbije v Slovenijo priletele s slovenskim prevoznikom in bi bile še bolj sveže, še bolj dobre in še bolj energijsko močne.
Nakup Adrinih letalskih dovoljenj bananskega monopolista pa pripoveduje še eno zgodbo. Slovenski poslovneži, ki sta jim bila čas in prostor med kopičenjem kapitala izjemno naklonjena, imajo nekakšen božanski sij. Kapital in logika vseprisotnega investiranja jih prepričujeta, da se na vse spoznajo. Kot se je na vse spoznal brezimni državni uradnik, ki je prodal Adrio onim investicijskim Nemcem, ki so se na vse spoznali.
Se pravi, da je med nemškim investicijskim skladom in kraljem banan le ta razlika, da je Rastoder Adrio dobil že olupljeno …
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.
Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?
Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.
O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič
Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"
Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič
Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.
Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?
Iz močvirja zremo proti najnovejši vohunski aferi. In še pred začetkom: dobri dve desetletji, kar traja pričujoča oddaja, vsako sezono poročamo o najnovejši vohunski aferi. Tako da je neumestno, celo od kakovostne analitične oddaje, kot je naša, pričakovati izum tople vode. A najnovejša vohunska afera je vseeno edinstvena, ker se tokrat prvič pogovarjamo o imenih.
Kaznovanje držav, ki kršijo osnovne človekove pravice, s pomočjo ignoriranja njihovega turizma, ni tako naivna in nesmiselna poteza.
Danes iz močvirja Danes pa pogled navzgor, kjer si bomo za naslednjih nekaj minut s pticami delili nebo. Zlom Adrie je le še eden izmed kamenčkov na večno makadamski cesti slovenske prometne politike. Podoba je, kot da nič ne deluje in celo večni optimist Galileo bi izgubil upanje, da bi se v slovenskem prometu kaj premaknilo. Poglejmo: železnice so zanič, avtobusni promet je v razsulu, avtoceste zatrpane in kolesarskih poti ni. Edino, kar resnično deluje, edina panoga, ki se razvija in napreduje ter prinaša dobiček, je rečni promet. Ladjice na Ljubljanici so velikanski uspeh slovenskega javnega prometa in če bi hoteli slediti trendu, bi namesto drugega tira morali zgraditi rečni kanal Soča–Sava–Drava.
Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.
Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.
Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič
Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič
Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.
Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.
Neveljaven email naslov