Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne. Zato analitično – kolikor je le mogoče – o domnevno netransparentnem nakupu zaščitne opreme za naše zdravstvo. Če kaj, negujemo pri nas nepristransko analizo, in tako smo vzeli tri spremenljivke, s pomočjo katerih bomo preigrali nekaj možnih scenarijev, ki bi se lahko ali pa so se zgodili v preteklem mesecu nebrzdanega “šopinga”.
Spremenljivke so tri, kajti s štirimi se aritmetika za telebane konča. V enačbo tako mečemo transparentnost nakupa, število umrlih za koronavirusom in uspešnost dobave. Ker živimo v času računskih modelov in ker je trenutno vsa država – ob izmojstreni epidemiološki stroki,– podkovana tudi za ustvarjanje statističnih modelov, verjamemo, da z razumevanjem ne bo težav.
Pojasnimo spremenljivke: transparentnost nakupa je najbolj zanimiva kategorija, kajti tudi ko se je zdelo, da je oprema priletela transparentno, je uvoznik prostodušno priznal, da je bila ukradena. Druga spremenljivka je dobavljivost zaščitne opreme. Ali nismo dobili vsega, kar smo naročili, ali pa nismo dobili niti vsega, kar smo plačali. Glede na prvo kategorijo obstaja tudi možnost, da smo dobili tudi kaj, česar nismo plačali! In še tretja kategorija. Kot rad poudari gospodarski minister, smo nekoliko po domače uvažali zaščitno opremo, ker smo varovali in obvarovali človeška življenja. Ker je človeško življenje največja vrednota, pametnih protiargumentov za ministrova stališča niti ni …
In zdaj k modeliranju:
Model št. 1 – ali “pravljični scenarij”: Nakupi potekajo transparentno, vse pošiljke zaščitne opreme prispejo, število žrtev koronavirusa je zanemarljivo.
Model št. 2 – ali “katastrofični scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke zaščitne opreme ne prispejo, število smrti je katastrofično.
Model št. 3 – ali “Pahorjev scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke opreme pridejo, število smrti je majhno – vsi smo dobri ljudje.
Model št. 4 – ali “ameriški sindrom”: Nakupi opreme potekajo transparentno, pošiljke ne pridejo, število smrti je katastrofično.
Model št. 5 – ali “v skladu z lokalnimi običaji”: Nakupi opreme potekajo ali transparentno ali netransparentno, pošiljke pridejo ali ne pridejo, število smrti je nizko ali visoko. Nakupi so odvisni od zornega kota.
In čemu je nastala okoli nakupov zaščitne opreme takšna zadrega? Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli. Čemu torej mencanje in gledanje v tla ob neprijetnih vprašanjih, ki se v javnosti nastajajo v zvezi z nakupi zaščitne opreme?
Zelo preprosto je … Fantje z milijoni in polnimi airbusi so namreč trčili ob enega redkih moralnih stebrov v dolgi zgodovini človeške bestialnosti. Vojno dobičkarstvo oziroma osebno okoriščanje v času vojn, kriz in spopadov sicer ne zdrži logične presoje – kajti ni jasno, čemu bi bilo v času vojne manj moralno kovati dobiček, kot na nekoga streljati – a od pamtiveka služenje na nesreči ljudi, ki jo po navadi generali in trgovci sprožijo skupaj, velja za zavržno dejanje.
Tako zavržno, da je nerodno še tako okoreli in še tako v svoj prav prepričani oblasti. Tudi oblasti, ki ji vojaška terminologija in bleščeče predstave v kriznih časih niso tuje. Zadrega, ki jo bo slovenska vlada brez dvoma elegantno rešila s sklicevanjem na anekdoto o sredstvih in cilju, je torej plod še zadnje spodobnosti, ki je ostala v človeku za časa vojne. Kajti ni naključje, da večina vlad govori o virusu tako, da uporablja vojaško terminologijo, medtem ko večina zdravnikov govori o virusu kot o bolezni.
Ampak bojimo se, da je razprava o tem, kdo se je z nabavo zaščitne opreme okoristil in za koliko ter če sploh, da je torej ta razprava povsem brezpredmetna. Dovolj je pogledati cenovno evolucijo še do pred nekaj meseci absurdno cenenega izdelka, kot je zaščitna maska. Ne glede na to, kako krpanovske so bile rabote predmestnih mešetarjev … Povsem legalen nakup zaščitne maske v sterilni lekarni iz rok zaupanja vredne lekarnarke pove, da je izdelek nerazumno precenjen. Vojno dobičkarstvo torej ni značilnost samo vladajočih, tako političnih kot ekonomskih elit, temveč je vsajeno v samo srce naše družbe! Plenilska narava človeka se je še enkrat več pokazala kot prevladujoč bivanjski model in kljub temu, da smo med epidemijo sledili res lepim in pomembnim izbruhom humanosti, nam mešetarjenje z zaščitno opremo sporoča, da se po koncu krize ne bomo zbudili v nek nov svet. Zbudili se bomo v istega, ki smo ga zapustili, s tem da bomo nekateri bolj revni kot pred tem, drugi pa bodo bolj bogati kot pred tem. Kdo bo imel okoli uvoza zaščitne opreme prav, je tako danes – kot bo tudi jutri – povsem irelevantno.
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne. Zato analitično – kolikor je le mogoče – o domnevno netransparentnem nakupu zaščitne opreme za naše zdravstvo. Če kaj, negujemo pri nas nepristransko analizo, in tako smo vzeli tri spremenljivke, s pomočjo katerih bomo preigrali nekaj možnih scenarijev, ki bi se lahko ali pa so se zgodili v preteklem mesecu nebrzdanega “šopinga”.
Spremenljivke so tri, kajti s štirimi se aritmetika za telebane konča. V enačbo tako mečemo transparentnost nakupa, število umrlih za koronavirusom in uspešnost dobave. Ker živimo v času računskih modelov in ker je trenutno vsa država – ob izmojstreni epidemiološki stroki,– podkovana tudi za ustvarjanje statističnih modelov, verjamemo, da z razumevanjem ne bo težav.
Pojasnimo spremenljivke: transparentnost nakupa je najbolj zanimiva kategorija, kajti tudi ko se je zdelo, da je oprema priletela transparentno, je uvoznik prostodušno priznal, da je bila ukradena. Druga spremenljivka je dobavljivost zaščitne opreme. Ali nismo dobili vsega, kar smo naročili, ali pa nismo dobili niti vsega, kar smo plačali. Glede na prvo kategorijo obstaja tudi možnost, da smo dobili tudi kaj, česar nismo plačali! In še tretja kategorija. Kot rad poudari gospodarski minister, smo nekoliko po domače uvažali zaščitno opremo, ker smo varovali in obvarovali človeška življenja. Ker je človeško življenje največja vrednota, pametnih protiargumentov za ministrova stališča niti ni …
In zdaj k modeliranju:
Model št. 1 – ali “pravljični scenarij”: Nakupi potekajo transparentno, vse pošiljke zaščitne opreme prispejo, število žrtev koronavirusa je zanemarljivo.
Model št. 2 – ali “katastrofični scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke zaščitne opreme ne prispejo, število smrti je katastrofično.
Model št. 3 – ali “Pahorjev scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke opreme pridejo, število smrti je majhno – vsi smo dobri ljudje.
Model št. 4 – ali “ameriški sindrom”: Nakupi opreme potekajo transparentno, pošiljke ne pridejo, število smrti je katastrofično.
Model št. 5 – ali “v skladu z lokalnimi običaji”: Nakupi opreme potekajo ali transparentno ali netransparentno, pošiljke pridejo ali ne pridejo, število smrti je nizko ali visoko. Nakupi so odvisni od zornega kota.
In čemu je nastala okoli nakupov zaščitne opreme takšna zadrega? Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli. Čemu torej mencanje in gledanje v tla ob neprijetnih vprašanjih, ki se v javnosti nastajajo v zvezi z nakupi zaščitne opreme?
Zelo preprosto je … Fantje z milijoni in polnimi airbusi so namreč trčili ob enega redkih moralnih stebrov v dolgi zgodovini človeške bestialnosti. Vojno dobičkarstvo oziroma osebno okoriščanje v času vojn, kriz in spopadov sicer ne zdrži logične presoje – kajti ni jasno, čemu bi bilo v času vojne manj moralno kovati dobiček, kot na nekoga streljati – a od pamtiveka služenje na nesreči ljudi, ki jo po navadi generali in trgovci sprožijo skupaj, velja za zavržno dejanje.
Tako zavržno, da je nerodno še tako okoreli in še tako v svoj prav prepričani oblasti. Tudi oblasti, ki ji vojaška terminologija in bleščeče predstave v kriznih časih niso tuje. Zadrega, ki jo bo slovenska vlada brez dvoma elegantno rešila s sklicevanjem na anekdoto o sredstvih in cilju, je torej plod še zadnje spodobnosti, ki je ostala v človeku za časa vojne. Kajti ni naključje, da večina vlad govori o virusu tako, da uporablja vojaško terminologijo, medtem ko večina zdravnikov govori o virusu kot o bolezni.
Ampak bojimo se, da je razprava o tem, kdo se je z nabavo zaščitne opreme okoristil in za koliko ter če sploh, da je torej ta razprava povsem brezpredmetna. Dovolj je pogledati cenovno evolucijo še do pred nekaj meseci absurdno cenenega izdelka, kot je zaščitna maska. Ne glede na to, kako krpanovske so bile rabote predmestnih mešetarjev … Povsem legalen nakup zaščitne maske v sterilni lekarni iz rok zaupanja vredne lekarnarke pove, da je izdelek nerazumno precenjen. Vojno dobičkarstvo torej ni značilnost samo vladajočih, tako političnih kot ekonomskih elit, temveč je vsajeno v samo srce naše družbe! Plenilska narava človeka se je še enkrat več pokazala kot prevladujoč bivanjski model in kljub temu, da smo med epidemijo sledili res lepim in pomembnim izbruhom humanosti, nam mešetarjenje z zaščitno opremo sporoča, da se po koncu krize ne bomo zbudili v nek nov svet. Zbudili se bomo v istega, ki smo ga zapustili, s tem da bomo nekateri bolj revni kot pred tem, drugi pa bodo bolj bogati kot pred tem. Kdo bo imel okoli uvoza zaščitne opreme prav, je tako danes – kot bo tudi jutri – povsem irelevantno.
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.
Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.
Neveljaven email naslov