Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

08.09.2020

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike!

Danes pa o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Ker gre za problematiko, ki je zelo široka, bomo za današnjo oddajo policaje in nemške ovčarje pustili v tvorni debati, sami pa se bomo posvetili poštarjem.
Poštne poslovalnice izginjajo iz naših krajev in slovenski župani – ne glede na politično opcijo – so jezni, da se kar tresejo; na zadnjem srečanju so sicer izbrali novo vodstvo svojega ceha, ves preostali čas pa se hudovali na Pošto, ki umika in zapira svoje poslovalnice, predvsem na slovenskem podeželju. Vse to seveda ob znameniti mantri previsokih stroškov, ki da jih imajo s poslovalnicami. In ob razlaganju zapletenega koncepta javne službe, ki je hkrati tako na trgu, kot bi morala biti subvencionirana od države …

Ampak tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike! Torej se iz slovenskih krajev ne umika samo pošta ali poštne poslovalnice, temveč se umikajo tudi poštni nabiralniki. Če povprečno razumen človek še uspe povezati stroške in delovanje poštne poslovalnice, pa je izjemno težko povezati stroške in delovanje poštnega nabiralnika. Poštni nabiralniki so sicer čudovite naprave, a tehnološko precej zadaj na evolucijski lestvici. Gre bolj kot ne za kovinski zaboj, v katerega poštna pošiljka gre, ven pa jo dobi samo oseba s ključem oziroma poštar. Mimogrede; poštni nabiralniki so na splošno zadovoljstvo nastali v povezavi z nemškimi ovčarji – saj se od tistih dob obe vrsti srečujeta le še pri prejemu poštnih pošiljk, pri oddaji pa sta vsaksebi.

Kot vemo, pošto nekaj zadnjih desetletij obvladujejo največji umi slovenskega liberalnega kapitalizma, ki jim je nekdo konec osemdesetih prišepnil, da so klasična pisma izginila, ker jih je nadomestila elektronska pošta. Liberalni kapitalisti so nato upravičeno sklepali, da če je vsako elektronsko pismo brezplačno, bo vsako plačljivo klasično pismo enostavno predrago. In so začeli poštne poslovalnice polniti z nagrobnimi svečami, revijami, malimi gospodinjskimi aparati, kozmetičnimi izdelki in plastično galanterijo. Poslovni model je bil tako uspešen, da so ga takoj posnemali še bencinski črpalkarji, ki so poštnim storitvam dodali
še prodajo hrane za male živali. Na veliko navdušenje nemških ovčarjev.

Kakorkoli; slovenska pošta zadnje desetletje odkrito jamra, da je obseg poštnih storitev tako padel, da morajo skrčiti stroške in najprej so pod recesijski nož padle poštne poslovalnice na podeželju, z njimi pa tudi poštni nabiralniki. Neodvisne raziskave sicer prikimavajo, da je za upad poštnih storitev resnično kriv svetovni splet, hkrati pa je svetovni splet ustvaril internetna podjetja, ki svoje izdelke – kako ironično – po vsem svetu prodajajo s pomočjo poštnih storitev. Zato mnogi nacionalni poštni servisi, ki so se prilagodili novim časom, beležijo spodobne dobičke, podobne tistim izpred internetne dobe. Še več; slovensko podeželje, s katerega se pošta panično umika, je vsakodnevno napadeno z desetinami kombijev zasebnih kurirskih služb, ki mulariji dovažajo na Kitajskem naročeno kramo.

Na tem mestu bi lahko krčenje poštne službe, ki je, mimogrede eden temeljnih kamnov omikane Evrope, preprosto označili kot posledico nesposobnosti vrhov slovenske Pošte. Ki je bila sicer dokazana v številnih poštnih bitkah. A se bojimo, da gre za nekaj drugega … Morebiti pa umik pošte s podeželja ni posledice nesposobnih poštarjev ne internetne konkurence in ne zapletenega značaja nemških ovčarjev. V času, ko se teorije zarote širijo uspešneje kot virus, se zdi zarota, po kateri bo slovensko podeželje z odtegljajem osnovnih kulturnih, varnostnih in tehnoloških standardov dvajsetega stoletja postalo vdana in zanesljiva volilna baza avtokratskih režimov, povsem mogoča. Če pogledamo volilne baze voditeljev, zbranih na Bledu, se zdi pridevnik "strateški" povsem na mestu. Ker tam zbrani sedijo v svetlih prestolnicah samo zaradi volilnih glasov podeželja. Na katerem sicer ni več mogoče vreči razglednice v poštni nabiralnik, lahko pa se v plastično škatlo vrže glasovnico.


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

08.09.2020

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike!

Danes pa o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Ker gre za problematiko, ki je zelo široka, bomo za današnjo oddajo policaje in nemške ovčarje pustili v tvorni debati, sami pa se bomo posvetili poštarjem.
Poštne poslovalnice izginjajo iz naših krajev in slovenski župani – ne glede na politično opcijo – so jezni, da se kar tresejo; na zadnjem srečanju so sicer izbrali novo vodstvo svojega ceha, ves preostali čas pa se hudovali na Pošto, ki umika in zapira svoje poslovalnice, predvsem na slovenskem podeželju. Vse to seveda ob znameniti mantri previsokih stroškov, ki da jih imajo s poslovalnicami. In ob razlaganju zapletenega koncepta javne službe, ki je hkrati tako na trgu, kot bi morala biti subvencionirana od države …

Ampak tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike! Torej se iz slovenskih krajev ne umika samo pošta ali poštne poslovalnice, temveč se umikajo tudi poštni nabiralniki. Če povprečno razumen človek še uspe povezati stroške in delovanje poštne poslovalnice, pa je izjemno težko povezati stroške in delovanje poštnega nabiralnika. Poštni nabiralniki so sicer čudovite naprave, a tehnološko precej zadaj na evolucijski lestvici. Gre bolj kot ne za kovinski zaboj, v katerega poštna pošiljka gre, ven pa jo dobi samo oseba s ključem oziroma poštar. Mimogrede; poštni nabiralniki so na splošno zadovoljstvo nastali v povezavi z nemškimi ovčarji – saj se od tistih dob obe vrsti srečujeta le še pri prejemu poštnih pošiljk, pri oddaji pa sta vsaksebi.

Kot vemo, pošto nekaj zadnjih desetletij obvladujejo največji umi slovenskega liberalnega kapitalizma, ki jim je nekdo konec osemdesetih prišepnil, da so klasična pisma izginila, ker jih je nadomestila elektronska pošta. Liberalni kapitalisti so nato upravičeno sklepali, da če je vsako elektronsko pismo brezplačno, bo vsako plačljivo klasično pismo enostavno predrago. In so začeli poštne poslovalnice polniti z nagrobnimi svečami, revijami, malimi gospodinjskimi aparati, kozmetičnimi izdelki in plastično galanterijo. Poslovni model je bil tako uspešen, da so ga takoj posnemali še bencinski črpalkarji, ki so poštnim storitvam dodali
še prodajo hrane za male živali. Na veliko navdušenje nemških ovčarjev.

Kakorkoli; slovenska pošta zadnje desetletje odkrito jamra, da je obseg poštnih storitev tako padel, da morajo skrčiti stroške in najprej so pod recesijski nož padle poštne poslovalnice na podeželju, z njimi pa tudi poštni nabiralniki. Neodvisne raziskave sicer prikimavajo, da je za upad poštnih storitev resnično kriv svetovni splet, hkrati pa je svetovni splet ustvaril internetna podjetja, ki svoje izdelke – kako ironično – po vsem svetu prodajajo s pomočjo poštnih storitev. Zato mnogi nacionalni poštni servisi, ki so se prilagodili novim časom, beležijo spodobne dobičke, podobne tistim izpred internetne dobe. Še več; slovensko podeželje, s katerega se pošta panično umika, je vsakodnevno napadeno z desetinami kombijev zasebnih kurirskih služb, ki mulariji dovažajo na Kitajskem naročeno kramo.

Na tem mestu bi lahko krčenje poštne službe, ki je, mimogrede eden temeljnih kamnov omikane Evrope, preprosto označili kot posledico nesposobnosti vrhov slovenske Pošte. Ki je bila sicer dokazana v številnih poštnih bitkah. A se bojimo, da gre za nekaj drugega … Morebiti pa umik pošte s podeželja ni posledice nesposobnih poštarjev ne internetne konkurence in ne zapletenega značaja nemških ovčarjev. V času, ko se teorije zarote širijo uspešneje kot virus, se zdi zarota, po kateri bo slovensko podeželje z odtegljajem osnovnih kulturnih, varnostnih in tehnoloških standardov dvajsetega stoletja postalo vdana in zanesljiva volilna baza avtokratskih režimov, povsem mogoča. Če pogledamo volilne baze voditeljev, zbranih na Bledu, se zdi pridevnik "strateški" povsem na mestu. Ker tam zbrani sedijo v svetlih prestolnicah samo zaradi volilnih glasov podeželja. Na katerem sicer ni več mogoče vreči razglednice v poštni nabiralnik, lahko pa se v plastično škatlo vrže glasovnico.


04.07.2017

Arbitraža za telebane

Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.


27.06.2017

Pokaži nam, Miro

Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.


20.06.2017

Davkoplačevalci in žalujoči ostali

Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.


13.06.2017

Eno rojstvo, ena zastava

Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.


06.06.2017

Tretja svetovna vojna

Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”


30.05.2017

Pop na pošti

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.


23.05.2017

Bližajo se volitve

Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.


16.05.2017

Mi gradimo ceste proge

Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.


09.05.2017

Enajst sekir in petnajst macol

Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.


02.05.2017

Jabolka in hruške

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


18.04.2017

Ko pjeva, zlo ne misli

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.


11.04.2017

Čakajoč na varnost

"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


04.04.2017

Agro kaj…

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


28.03.2017

Elektro epitaf

Skupina podjetnikov je v Mariboru, kje pa drugje, predstavila digitalni nagrobnik.


21.03.2017

Begunski referendum

Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.


14.03.2017

Mama je ena sama

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.


07.03.2017

Pet predlogov z bambusom in gobicami

Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.


28.02.2017

Čiki in pesmi

Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.


Stran 17 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov